Najprej en lep pozdrav, No, po dolgem premisleku sem se odločil, da vam pišem v zvezi z vašimi članki v Nedelu. Bil sem neizmerno vesel, ko se je na gastronomski strani Nedela menjala ekipa Tomaža Sršena, z vajnim duetom. Tomaž je namreč že kar preveč očitno favoriziral ene in iste: Franko, Danilo in Rajh, ter, to si upam napisat, bil oz. je še sponzoriran od nedotakljivih treh vinarjev: Movia, Simčič in Protner. Ah........te "animalične" note. Anonimen je bil samo pri nekaterih, pri teh zgoraj omenjenih pač ne. Zdaj pa k vama. Malo me namreč moti, da lokali kamor zahajata, niso vsaj "osnovno" kategorizirani. Torej: restavracija, gostilna, pizzerija, fast food...........ali pa celo bolj podrobno: domača, ribja, nadstandnarna..........oz. tako moderna-molekularna. Ker vidva, ko se na primer odpravljata na Zemono, imata pet sončkov že v mislih, rabita le še potrditev. Ko sta pa naslednji teden na primer na smučanju v Kranjski Gori, si pa najbrž mislita, da bo itak vse brezveze in če bi vse štimalo v nulo, več kot do treh sončkov ne bi mogli prilest. Boljše bi mogoče bilo takole:aha, jedla sva tri hamburgerje - en je bil odličen - en je bil recimo soliden - en pa grozen. Vidva pa potegneta črto, rezultat je "švoh" dvojka. Vajine članke spremljam že od časov 7D in Večera, vedno sta se mi zdela poštena ocenjevalca, še pripombe so bile duhovite.Poskusila sta tudi na svojem, v Rožmarinu in hitro ugotovila, da je to prekleto težak posel, profitabilen pa glede na vloženo delo in skrb, sploh ne. No, zdaj pa bistvo. Po krajši odsotnosti so me znanci opozorili na vajino oceno gostilne Rajh. Nekako takole: Tole pa moraš prebrat, jaz sem skoraj "fasal" diabetes, in res.......... Da se razumemo, Rajh je zagotovo odlična gostilna, sam sem bil že večkrat, ampak tole.............je pa res že na meji dobrega okusa. Že prvo, slika cele familije? A smo anonimni, ali nismo? Nacetova vnukinja je ravnokar spekla "esterajhiše" buhtlne.......? Aha! In pa seveda "lovska romantika"........Nace pride domov, z tremi fazani za pasom, jih vrže v pisker, da skuhajo juho? Ja, pajade! (Sezona za fazane je jesen, ne pomlad). Nekateri stavki se berejo tako, kot da jih je napisal Tomaž. Eden pa manjka...........kosilo za dva je stalo......??? Zgleda da je Naci res "velika riba"! Kot da se ga malo bojite. Ne upam si napisat, da je bil članek kupljen, ker najbrž ni bil. Je bilo pa vse dogovorjeno. To pa zagotovo. A je Ilovarev ata res še edini verodostojen? Upam da ne. Tak članek gostincu naredi več škode, kot koristi. Narod ni tako zelo neumen, kot se včasih zdi. Vse to kar sem napisal, vzemite kot dobrohotno, ker sam od tega vsega nimam pač nič. Če je bila kakšna beseda pregroba, se pa opravičujem. Želim si le verodostojnost. Ali bo anonimnost za vse, ali pa za nikogar. Prosim, brez zamere in lep pozdrav. P.S.: Če želite,lahko objavite na vaši spletni strani-Raddobrojem, po vaši presoji seveda. Spoštovani! Najlepša hvala za to pismo, ker ga tudi sam jemljem kot dobrohotno. Ne nazadnje je tudi zapis o Rajhu nastal dobrohotno... Zakaj? Zato, ker sem prepričan, da se ravno v teh časih, ko gre gostincem zaradi krize slabše, lomi! Oziroma, zdaj se odloča, ali bomo uspeli v gostinstvu narediti končno korak naprej, korak v kakovost, ali pa bomo še bolj utonili v povprečnosti in slabem okusu. Zdaj se namreč odloča o - novi slovenski kuhinji! Nova slovenska kuhinja je nujno potrebna! Vplivi drugih (novih) kuhinj so izredno močni in grozijo, da od naše kulinarične tradicije ne bo ostalo veliko. Zaradi krize je cena najbolj pomemben kriterij, posledično pa se zato znižujeta kakovost sestavin na gostinski strani in kakovost okusa na gostovi strani. Trgovski velikani ubijajo majhne, lokalne, kakovostne pridelovalce. Prazne mize tudi hrabre, inovativne, drzne, napredne gostince in kuharje silijo v konfekcionarstvo. V medijih in politikih se govori le o tajkunih in velikih sistemih, za krizo identitete, tradicije, kulture, dobrega okusa se v takšnih časih nihče niti ne zmeni. Berem, da bi tudi "časopisni kulinariki" morali pisati o bureku, ne pa o vrhunskih vinih in restavracijah... Prav Rajh pa je, po mojem skromnem mnenju, eden tistih redkih, ki kaže, kaj je pravi razvoj slovenske kulinarike. Štiri generacije. Tradicionalne jedi. Lokalne in najboljše sestavine. Nove ideje. Le to je nova slovenska kuhinja. Oziroma: brez tega je ni! Zato sem bil tudi zelo vesel vašega pisma. Vse preveč je, namreč, pri nas nekritičnih jedcev, zaradi katerih imajo slovenski gostilničarji izgovor, da se jim ni potrebno truditi. In vse preveč je kritičnih bralcev, ki pa se ne oglasijo, češ, saj vem, da ga vsi poznajo, zato povsod dobi najboljše, pa ne le da mu ni treba plačati, temveč mu celo plačajo... Res je! Vsak obisk je plačan! Tako, da naročiva, plačava in nato napiševa. Ter tudi hraniva vse račune vseh obiskov. Res je! Poznajo naju. Med 30 gostilnami, ki so doslej nastopile v Nedelu, so naju (pre)poznali v največ petih. Zaradi tega je bilo morda malo boljše. Ali pa malo slabše. Res je! Fazane streljajo jeseni. Zapis o Rajhu je nastal na osnovi štirih obiskov, ki so se zgodili od lanske jeseni do letošnjega aprila. Res je, s tem sem prekršil pravilo enega obiska. Včasih greva v kakšno gostilno tudi izven najinega delovnega časa. Zadnji obisk je za dva stal 110 evrov. P.s. Z veseljem bom še kaj objavil! Ne potrebujejo le gostinci (dobrohotne) kritike, temveč tudi novinarji. O kategorizaciji že dalj časa razmišljam. A nisem našel še nič pravšnjega. | 
