Telefoni so zvonili takoj v nedeljo, ko je bil Krištof v Nedelu še svež. "Pridemo," so se naročali gostilniško odrinjeni. "Nismo vedeli, da je pri nas takšna gostilna." Za vsak slučaj so se pa še prepričali: "Je res bio? Je res vegansko? Je res brez glutena? Je res..." Spisek bio dobaviteljev je sprožil iskalno akcijo. "Redno berem vašo rubriko v Nedelu in vas prosim za naslov gojitelja bio puranov Jakopič z Banšic, saj ga ne najdem v telefonskem imeniku. Upam, da bom imel možnost kdaj doma poskusiti to vabljivo pečenko." Spoštovani ljubitelj puranov!
Glede vabljive pečenke prosim za previdnost. Pri Krištofu namreč ugotavljajo, da vsem gostom ni všeč, ker so bio purani »tako trdi«. Pač niso vajeni živali, ki nimajo nog le zaradi ocvrtih beder, temveč tudi za tekanje.
Toda pri Krištofu bio purane pripravljajo "športno", torej na hitro po spodnji in nato še hitreje po zgornji strani. Za domači podvig pa priporočam daljše ukvarjanje z bio tekačem. Veliko tekanja pomeni veliko tkiv in s tem veliko kolagena. Kolagen pa potrebuje čas in nizko temperaturo (pri puranu največ 80 stopinj), da se spremeni v mehkobo. A nekateri so bili tudi jezni. "Potočni raki so zaščiteni. Prihaja inšpektor. Recepti Zemono, Oselijeva šola." Spoštovani ljubitelj potočnih rakov!
Podoben zaplet smo imeli že pri Rodici... Zato smo pri Krištofu maso iz krvavic družili s postrvijo, ki je imela inšpektorski certifikat. Sicer pa so Krištofovi potočni raki iz - slanice! | 
