Pozdravljeni, ja, moram reči, da Rožmarin izpolnjuje svoje poslanstvo - in ne le to, še več: izpolnjuje ga zelo dobro. Je nekako izboljšana (in cenejša) varianta ljubljanskega Cuba (je pa res, da v Cubu nisem bil že lep čas in lahko, da so se razmere spremenile). Lojze je pač doživetje. Igra idej in okusov. In vsemu temu aplaudiram. Pikola in Franka še nisem obiskal, ampak od slovenskih gostiln/restavracij ima Lojze edini nekakšen domač pristop s prefinjenim okusom. Glede hrane pa tako, da nisem jedel veliko in smo zaključili pri četrtem hodu, po njem pa je prišla še sladica. Torej skupno pet + vina. Ampak kljub igri idej in okusov bi dal oceno 5,5 od 6. Seveda sem jedel bolje kot kjerkoli drugje v Sloveniji (edino kar mi je res ostalo v spominu od kakšne druge gostine je JB-jeva predjed pečena polenta s tartufi - je pa to hkrati tudi edina jed, ki se lahko kosa z Lojzetovimi jedmi (ampak spet poudarjam, da me pri JB ju ni bilo že kar nekaj časa (mislim, da že tri leta)). Zakaj torej 5,5 od 6. Ker od Lojzeta nekako pričakujem več. In ja, dobil sem več, pa vendar nekoliko premalo, da bi lahko ostal popolnoma brez besed z izpolnjenimi pričakovanji. Odšel sem več kot zadovoljen, vendar je še nekaj manjkalo ... pa ne me vprašati kaj - ker ne vem. Morda sem imel le nedefinirana pričakovanja oz. pričakovanja niso imela zgornje meje, ki jo je en krožnik za drugim postiskal višje. Torej za slovenske razmere je ta gostilna izven kategorije in bi tako seveda dobila 6. Ampak če sem iskren, te gostilne niti ne želim dajati v koš z ostalimi slovenskimi gostilnami ... Za konec pa ... Lojze je gostilna, ki me je presenetila z relativno nizkimi cenami ... za dva sem plačal 110€ (dva aperitiva, 2x 5 hodov in vina (ampak vina sem pil le jaz in še to le 3 (juha in sladica sta "samevali"). Presenetljivo nizke cene ... oz. drugače rečeno: glede na videno in okušano drugje, je razmerje med ceno in kvaliteto v Sloveniji na izjemno visokem nivoju. Dal bi oceno 6 od 6. Krištof se je pa pri meni spet prebil na prvo mesto ;-) Bil sem pri njem dvakrat in dvakrat sem jedel degustacijskega. Glede na prejšnja leta je razlika občutna. Zanimivo je, kako je sestavljen meni - od čisto preproste glavne jedi (file brancina na pireju iz črnih oliv in špinačnim kulijem), preko zapletene hladne predjedi (duet hobotnice in zajca na pak choi solati z drobnjakovim oljem in mandlji) do hudo ekstravagantnega dela sladice (češnjev paradižnik na čokoladi s kardamomom). Hrana se je občutno popravila. Zdi se mi pa tudi, da se je popravil pristop prezentiranja hrane gostom. ko sem bil tam recimo januarja so imeli še namesto sorbeta ledene (sadne) lizike (ali nekaj takega), ki so bile totalen kiks, sedaj (junija) pa jih je že zamenjal čisto pravi sorbet. Ne le vizualno - v vseh pogledih je to boljša odločitev. Kakorkoli - pri meni je Krištof spet na prvem mestu, ker lahko za zmerno ceno jem dobro pa še naučim se kaj. Čeprav ... ne bi želel primerjati Rožmarina in Krištofa ... mislim celo, da ju niti ne bi znal. Zanimivo bi bilo pa obiskati dve restavraciji na Hrvaškem. Bevando in Spoon, če ste že slišali. Obe sta precej ekskluzivni in ju po večini samo hvalijo. Čeprav mislim, da je cenovni razred nad Lojzetom - če je pa tako tudi s hrano .... bi bilo pa potrebno poskusiti. Toliko zaenkrat...
lep dan,
Anže | 
