Preusmerjeni boste na vivi.si
3
Iskalnik          
  

 



impressum 

Prijava na Dobre Novice
    pišite rad dobrojem
 
Rad Dobrojem na Facebooku

TYPO3 izdelava spletnih strani

 
Kreativno in prazno, tradicionalno in polno 61. del
23.08.2006

O gostilni, ki je ni, morda pa nekoč bo











V Rustu ob Nežiderskem jezeru je bilo opoldne na osrednjem trgu vse polno golobov in nekaj kolesarjev. Mir štorkelj na dimnikih je zmotil šele nizozemski avtobus, iz katerega so izstopili veseli upokojenci. Prav nič ni bilo videti, da smo sredi sezone.

Dvesto metrov iz središča majhnega mesta ob največjem avstrijskem jezeru sva na zastavi ob vhodu z visoko ograjo, izza katere se je odstiral lep vrt, prebrala: "Inamera". Petdeset kilometrov s kolesom od Weidena ob jezeru, po čudoviti kolesarski poti, ki jo avtomobili zmotijo za trenutek šele v Illmitzu, kjer sva kolesi naložila na trajekt, ki nas je popeljal čez polmetrsko vodo do Moerbischa, je bilo nagrajenih s kosilom v "eni izmed treh najbolj kreativnih restavracij Avstrije", kot sva pred tem prebrala v reviji A la carte. "Misliš, da bo kaj prostora?" sva drug drugega strašila na kolesu, ko pa sva na Inamerinem vrtu razjahala, je prišel novi strah: "Nikjer nikogar... Je zaprto?"

"Kar naprej, pozdravljena!" se prepotenih kolesarjev v elegantni in klimatizirani restavraciji ni prav nič ustrašila mlada natakarica. "Midva bi bila raje na vrtu..." In nama je sveže pogrnila v senci, od koder sva pa še vedno videla v notranjost restavracije, ki se ponaša tudi z Michelinovo zvezdico.

Dež pregnal goste

Še preden sva prebrala jedilni list sva ob penečem aperitivu s sledjo ingverja sredi hruškastega okusa že hrustljala sveže spečeni krompirjev čips, ki sva ga namakala malo v masleni smetanov in malo v sirno liptavski namaz. Ko sva izbrala, pa naju je kuhar pozdravil še s hladnim gazpačom, v katerem je plavala le vejica sveže bazilike. A najbolj kreativen je bil podstavek, lesen, z vdolbinama za kozarec in žličko.

Prejšnji večer, potem ko sva s kolesi na strehi iz deževne Slovenije pobegnila proti soncu, ki sva ga našla na Gradiščanskem, sva prav tako nenajavljena poskusila še v drugi z Michelinovo zvezdico ovenčani Nežiderski gostilni. "Saj bo vse polno," sva bila prepričana, a vseeno poskusila. "Ravno še eno mizo imam," naju je prijetno presenetil lastnik Modre goske Alain Weissgerber. Restavracija, ki sprejme le 50 ljudi, saj je bilo na vrtu prehladno, je bila s tem polna, toda saj je bil petek zvečer sredi avgusta. Ponavadi je v takšnih gostilnah in v takšnih časih ter krajih potrebno rezervirati vsaj teden dni prej.

"Dolgoročna napoved je bila deževna, zato so se mnogi ustrašili," je nenavadno praznino pojasnila Inamerina natakarica, ko nama je postregla še s toplima juhama. Zanjo iz lisičk, zanj iz paprike. V lisičkini je na vrhu pene ležal kos hrustljavega sušenega pršuta, v paprični, prav tako obilno penasti, pa je bila zakuha kar na žlici, tartar nežiderskega soma. Nič posebnega, kajne, če ne bi bilo v kozarcu kot zraven zrastlega zelenega veltlinca, okusi juh pa so bili tako skoncentrirani, da je bilo dovolj že nekaj žlic.

Zaradi tako lahkega uvoda sva si kljub kolesom in poti nazaj privoščila bolj konkretno nadaljevanje. Njej so bile lisičke tako všeč, da je z njimi nadaljevala še v rižoti, ki jo je prekrival debeli kos a point spečenega jezerskega soma, njega pa je zamikal odojek v olivni omaki. Najboljšega hrbtnega kosa, ki ga je bilo dovolj za točno štiri reze z nožem, se je držalo prav toliko kože, ki je bila še bolj hrustljava od uvodnega čipsa. Z omako iz črnih oliv se je lepo ujel debeli kos koromača, začinjenega s sušenimi dišavnicami. Omake je bilo v skodeli ob krožniku dovolj, da sem jo lahko obilno okopal v kruhovem cmoku.

Kaj pa kreativnost? Najbrž naju je kuhar slišal, zato naju je posladkal z makovim parfejem, ki ga je položil na marelični žele. Vse skupaj je marelično zaokrožil še s prav takšnim sladoledom in sokom, v katerega pa je najbrž še kaj dodal. A za podrobnejše analize ni bilo več časa, saj je bila na drugem krožniku tako napihnjena "kremšnita", da bi ji bili tudi na Bledu zavistni. Priznam, nisem še jedel tako dobre. Zaradi vaniljeve kreme, ki je bila rahla, penasta in izvornega okusa, zaradi testa, ki je bilo krhko, hrustljavo in kot dih tanko, da vse skupaj ni potrebovalo prav nič smetane, ki bi tako vse pokvarila.

"Misliš, da bo pri nas tudi tako dobro?" je zaskrbljeno vprašala. "Misliš, da bo pri nas tudi tako prazno," ji je še bolj zaskrbljeno odgovoril.

Kosilo v kramariji

Še dobro, da sva tridnevno kolesarjenje med nežiderskimi Michelinovimi zvezdicami sklenila pri Taubenkoblu, ki ima že dve in si želi - kot prvi v Avstriji? - še tretje. Kajti dovolj nama je bilo visoke kuhinje in njene kreativnosti, zato sva si zaželela še nekaj tradicionalnega. Taubenkobel pa ima tudi - kramarijo! Ob s priznanji in lovorikami ovenčani restavraciji je še Greisslerei, ki je hkrati trgovina kulinaričnih dobrot in bistro kuhinja. Deset metrov stran vsak dan pripravljajo degustacijski menu z vsaj desetimi hodi, v kramariji pa ponujajo dnevno le dve jedi. Tokrat zajčka, ki je prehitro zmanjkal, zato ga je nadomestil ocvrt piščanec, in pegatko, ki pa jo je ona zamenjala raje za bučkino juho, da je po njej lahko poskusila še domačo jabolčno torto.

V Kramariji pa je bilo polno! Ker rezervacij ni, smo se izmenjavali kot po tekočem traku. Bo tudi v Rožmarinu tako? Že čez 14 dni!

On zanjo

"Vstani!" ga je tresla za roke in noge, on pa se je pokrival čez glavo. "Kam se ti mudi, saj je nedelja," se je branil jutranjega sonca. "Na kolo!" se je veselila, "končno je nehalo deževati." Poskusil je še z zadnjim izgovorom: "Kje bova pa jedla?" A je le na hitro pomislila in odločila: "Nič se ne bova ustavila. Nekaj takega pripravi, da bova lahko kar sproti grizljala!"

Olivni krekerji

500 g moke, 1 rumenjak, 100 ml olivnega olja, sol, poper.

1. Moko, rumenjak in 200 ml mrzle vode je zmešal v gladko testo. Testo je zavil v prozorno folijo in ga pustil počivati 12 ur.

2. Razvaljal ga je 2 mm debelo in s pomočjo modelčka izrezal kroge s premerom 5 cm. Na obeh straneh jih je premazal z olivnim oljem. Pečico je segrel na 250 stopinj.  Krekerje je naložil na pekač in jih pekel v pečici 7 minut, da so postali hrustljavi in dobili zlato rjavo barvo. Pečene krekerje je začinil s soljo in poprom.

"K tem pa paše vino," je ugotovila, ko je prvega poskusila. "Saj sem ti rekel, da se morava ustaviti," se je zasmejal.








Z jedilnega lista, ki ga (še) ni:

Lazanja z lisičkami in špinačo
Lahko bi ji rekli tudi po naše: skladovnica dobrot!
Vinski šodo z malinami
Ali: poletne snežene kepe...


Preberite tudi:

Kuhamo z najboljšimi

3 chefi na pikniku

Kreativni chefi med Barcelono in Divjo obalo

Ideje in dizajn na žlici

Tomaž Kavčič v Lidlovi kuhinji

Batelina, pet let pozneje

SladoLent eBook

Peneče-divji večer v Pavusu

Večerja štirih rok v Rodiku

Ana Roš v Ikarusovi ligi prvakov

Potica, dve v eni

JB Restavracija

Maxim

Mojca Polak in študenti VSGT Maribor

Žibrat iz Habakuka v City

Zmagovalec k Ani in Kseniji

Tako je bilo - Teden restavracij 2013

Teden restavracij: kdaj spet?!

65 restavracij, 120 menijev, 13 evrov

3. SladoLent: več kot 10 tisoč dobrojedcev!

3. SladoLent: enaki jedi, različne ideje

3. SladoLent: pizza, krompir, pišče

3. SladoLent: Skaručna, Krištof, Mak

3. SladoLent: največja slovenska gostilna

Kavčič, Čarman, Tomič in 3 blejski chefi

3. SladoLent: Grega Vračko, Jure Tomič, Boštjan Rakar

3. SladoLent: Gregor Vračko, Nataša in Matej Tomažič, Borut Jovan

3. SladoLent: David Vračko, dijaki, Robi Žibrat

3. SladoLent: Kuhar, Bratovž, Žibrat

3. SladoLent: Repovž, Trapez, študenti

JB, nova kolekcija z nove njive

Trije chefi v Promenadi

Kopuni brez meja

Smučanje z okusom

Naj, naj, naj Kulinarično leto 2012

Teden restavracij: vidimo se 2013

Le še ta vikend

Množičen in uspešen start!

Jesenski Teden restavracij, 17. - 25. 11.

Oblikovalska okuševalnica gostilni Rajh

Ksenija Mahorčič, Gostilna Mahorčič

Jagodic - Štefelin - Volčič

Ernesto Iaccarino, Don Alfonso 1890

Roland Trettl, restavracija Ikarus v Hangarju-7, Salzburg, Avstrija

Damian Partido Ruiz in Samuel Cruz Arjona, Španija

Antonino Maresca, restavracija Il Mosaico, Ischia, Italija

Mehmet Gürs, restavracija Mikla, Carigrad, Turčija

Uroš Štefelin, 1906, Bled

Elena Arzak, San Sebastian, Španija

Trendovska kulinarika

Johannes King

Wolfgang Puck

Alain Ducasse

Dieter Mueller

Na gradu preprostih jedi in dovršenih okusov

Kaj pa, če bi tokrat drugače?

Novo v novi slovenski kuhinji

Massimiliano Alajmo izziva vodo

Štajerska vrhunskost sredi dunajskega Mestnega parka

Spam je odpravljen

Ukinjanje ocenjevalcev

Slabe izkušnje

Knjiga in internet

Prvič, drugič in le še tretjič

Kaj pa moka?

Ambient in hrana

Pokvarjen vtis

Korektnost

Na recept

O izboru vin

O fotografiranju

O Čubru in ocenah

Otočec, Andrejevi, Koštomaj

Debeluh, Identita Golose, Milenium

Pri Debeluhu

Brioni, Mahorčič, Scabar

Lepo prosim za pomoč!

Higiena v kuhinji

Bralec o Livadi

Halo???

Hrana in dizajn

Leto dni

Olivno ali oljčno? 2

Olivno ali oljčno?

Odmevi 2

Odmevi

Slovar tujk

Las v juhi

Kdo je mesar? 2. del

Kdo je mesar?

Stare užance, drugič

NYT se je zmotil

Najlepša in najboljša knjiga sladic

Tudi tuja vina v Kaiserju

Fazane streljajo jeseni

Sončki

Malvazija

Bio kulinarika

Smučarska

Carnaroli in Bialetti

Mrzli krožniki

Dunajc in pommes

Sončki na Krvavcu in Rogli

Razočaranje na Mokrinah

Kupovanje megle...

Dvojna ocena

Anže ocenjuje

Odslej le: oljčno olje!

Navajen na stil

Kam za Martina?

Spet na pravi - ocenjevalski in časopisni strani!

Spet na pravi strani mize

Nič več ne bo tako - konec

Kuhar kot filmska zvezda 79. del

Glasbeni svetovalec za vino 78. del

O čakanju ter hitri in počasni hrani 77. del

O prijateljih in gostih 76. del

Kako naredijo vse to? 75. del

Rdeči bik in 40 kuharjev 74. del

Nedolgočasna oranžna štajerska intuicija 73. del

Paradoksi: francoski, štajerski, istrski 72. del

Domače nekoč in danes, tu in tam 71.del

Od 1:1 do vina na kozarec 70. del

Osem jedilnih listov ene gostilne 65. del

Dim cigare v kozarcu za vlaganje 69. del

Zgodba o grahovih raviolih 68. del

Tujci prihajajo. Pogrnimo! 67. del

Joj, je bilo dobro! 66. del

Življenje obrnjeno na glavo 64. del

Je ali ni odprto? 63. del

Ona in on na oni strani 62. del

Po zajtrku se dan (in gostilna) pozna 60. del

Nismo samo mi dobrojedci! 59. del

Gostilna je tudi tržnica 58. del

Kje radi in dobro jeste? 57. del

Preprosto se daleč pride 56. del

Ko navalijo turisti 55. del

Dizajn: urbano in ubrano 54. del

Dober kuhar ali dober natakar? 53. del

Tanek jedilni in debel vinski 52. del

Kaj napolni naše gostilne? 51. del

Najmanjše porcije v mestu? 50. del

Dvajset kuharjev in tisoč gostiln 49. del

O kosmatem pujsu in umazani redkvici 48. del

Išče se hrabri kuhar 47. del

Kakšna kapa za kozarce? 46. del

Bica je kava in gostilna 45. del

Nova kuhinja iz nove kuhinje 44. del

Le še Kitajska manjka 43. del

Biti mora nekaj posebnega! 42. del

Bistro, pardon, klub, v knjigarni 41. del

Bistro ali računalniški štedilniki? 40. del

Ni redne brez posebne ponudbe 39. del

Prireditveni center in gostilna 38. del

Za ase, po okusu in denarnici 37. del

Zakaj mesarji niso za? 36. del

Kar ne veš, lahko tudi boli 35. del

Si lahko privoščimo drugačnost? 34. del

Tudi kuharji spijo, mar ne! 33. del

Tako slabo ali tako dobro? 32. del

Pri svetem Petru čez mejo 31. del

Evropa, tu in tam, je nova, 30. del

Gostilniška resolucija 2006 II., 29. del

Gostilniška resolucija 2006 I. 28 del

Kdor dobro da, dobro dobi 27. del

Eksperiment in potešitev 26. del

V šoli pri Modri goski 25 del

Dve obličji ene gostilne 24. del

Zakaj je doma vedno drugače? 23. del

Joj, kako je preprosto dobro! 22. del

Kruh, vino in mehurčki 21. del

Pire, ne pa mišelinke! 20. del

Brez zgodbe ni okusa 19. del

Gostilna ali domači štedilnik? 18. del

Lomo, chorizo in ancho 17. del

Poceni, hitro, dobro, bistro 16. del

Pet ur za čebulno juho 15. del

Kosilo za 170 evrov 14. del

A la bourguignon 13. del

Gostilničar naj bo! 12. del

Picerija ali... 11. del

150 in 10 kvadratov kuhinje 10. del

Gremo v spletno gostilno 9. del

Kuhar na posodo 8. del

Mi daš recept? 7. del

Novi kuharji, nova agregatna stanja 6. del

Marketing na krožniku 5. del

Od rosemary do Ikleel-al-Jabal 4. del

Zakaj ni več mlečnih restavracij? 3. del

Sredozemlje na celini 2. del

Gostilna zaradi članka 1. del

   
Copyright (c) Rad dobrojem - TeND