Preusmerjeni boste na vivi.si
3
Iskalnik          
  

 



impressum 

Prijava na Dobre Novice
    pišite rad dobrojem
 
Rad Dobrojem na Facebooku

TYPO3 izdelava spletnih strani

 
Po zajtrku se dan (in gostilna) pozna 60. del
18.08.2006

O gostilni, ki je ni, morda pa nekoč bo





Dežuje. In zvoni! Kako prijetno se je ob božanju strehe obrniti na drugo stran in ignorirati budilko... Bom pač zajtrk izpustil. Bom pač le kavo popil. Bom pač večerja prva jed. Že spim...

Še kar dežuje. In še kar zvoni! Toda, to vendar ni budilka! Kdo me moti tako zgodaj, sredi tako prijetnih deževnih kapelj? Zakaj nisem zvečer utišal telefona? Še kar zvoni! Joj! Halo?

"Dežuje!" In zaradi tega si me zbudil? Ravno zato pa spim, ker dežuje! Tako prijetno je. "Dežuje! Noter dežuje! Pravi slap!" Kam dežuje? Kako? V Rožmarinu je slap? Kje je pa streha?

Kurjenje sredi poletja

Tesno bo. Ko je prišel mizar, da začne polagati afriški oreh, se je začelo deževno obdobje. In to sredi poletja, ko je pol delavcev na dopustu, drugi polovici pa je bilo na strehi prevroče. In so pač pozabili eno luknjo... Medtem ko sem se doma boril z budilko in mislijo na izpuščeni zajtrk, je v Rožmarinovi vinoteki nastajal bazen. Vin pa ni dobro mešati z vodo! Vsaj dokler se kdo ne spomni in deževnici doda ce-o-dva.

Tri tedne pred otvoritvijo sredi poletja kurimo... Sušilci delajo s polno paro, da bi vsi skupaj ujeli gradbene roke. Stoli in mize so že v skladišču, krožnike smo na poti ustavili, saj jih nimamo kam dati, marmelad je že polna shramba, jedilni listi so v tiskarni.

Spet zazvoni. "Nič dobrega," so prve besede. "V bolnici sem. Hernija..." Še začeli nismo, pa smo že brez kuharice. Bredo čaka dolgo okrevanje, niti misliti ni, da bi nam lahko pomagala. V Rožmarinovi kuhinji bodo sami moški. Pa tako smo hoteli izpolniti žensko kvoto.

Tesno bo. Še posebej, ker bo potrebno zgodaj začeti. Saj ne bo vsak dan prijetno deževalo. Saj ne bodo vsi hoteli zjutraj poležavati. In, nenazadnje, saj nikjer ni zapovedano, da mora biti zajtrka konec že ob osmi uri.

Po zajtrku se dan (in gostilna) pozna.

Jutro je in večina nekam hiti. Le na majhnem trgu, polnem gostilnic, z mizami v senci, se je čas ustavil. Tukaj se nobenemu ne mudi. Mamice z vozički čakajo, da odprejo trgovine. Študenti se dogovarjajo, kako bodo pričakali večer. Kravatarji imajo že prvi sestanek. Zajtrki se vedno večji hit. Dan je potrebno prijetno in dobro začeti!

Miza je majhna, saj je kavarniška. Krožniki in kozarci so veliki, saj je gostilnica moderna. Toda natakarica se ne pusti zmesti. Nekaj nama potisne kar v naročje, prelaga in zlaga po mizi, dokler ni vse na njej, četudi gleda čez rob. Kje naj začneva, da se ne bo sprožil domino?

Kot da bi začel dan s sadno kupo, le brez smetane. Namesto nje je jogurt, namesto čokoladnega preliva pa so v posebni posodici musliji. V visokem kozarcu je pol sadne tržnice, skrbno zrezane, od banane do jagod, od jabolka do pomaranče, od melone do grozdja. Dan se bo začel živopisno!

V posebni skodelici so lešniki, kot da bi jih naročila veverica. In zraven je še ena skodelica, z mladim sirom, kot da bi sredi mesta za gostilno imeli hlev. V košarici za kruh so sveže štručke, s sezamom, makom in kar tako, skodelica za čaj je velika, telefon pa je na tiho. Zjutraj si je potrebno vzeti čas!

Na drugi strani mize ni vsega nič manj. Le da je v sadni kupi še jajce... Spodaj je sir, na njem paradižnik, na vrhu pa mehko kuhano jajce, ki ga je kuhar že olupil, da je potrebno le enkrat razrezati in se rumenjak razlije čez sirovo solato. Učinkovito. Vtis je potrebno narediti čim prej. Najboljše že zjutraj.

Zgodaj začeti za svežino

Prvi kuhar bo prišel že ob petih. Zakuril bo v peči, zamesil, nato pa se grel, ko bo začelo dišati po kruhu in bodo prišli še drugi. Drugi kuhar bo pristavil velik lonec, da bodo zvečer omake goste, polne in gladke. Tretji kuhar bo razkosaval, da gostom opoldne ne bo potrebno glodati. Četrti pa bo zavil na tržnico, da bo lahko potem lupil, čistil in delil vitamine.

Včasih so kuharji začeli, ko je gost naročil. Nekje zadaj, za stranskimi vrati, na dvorišču, ponavadi ob smeteh, so čakali, da je kuhar zaklical: "Naročilo!" Potem so pohodili čik, si poveznili kapo na glavo in prijeli kuhalnico. Pripravljali so sveže, da je imelo okus po pogretem...

Danes pa, ko so gostje za mizami, zgolj še krasijo. Omake brizgajo iz plastenk s tankimi tulci, da rišejo na krožnike, meso jemljejo iz pečic, v katere so jih dali že včeraj, da pokajo in hrustajo, zelenjave ne tajajo, temveč le v vreli vodi namakajo, da na krožniku dela na zobeh konkurenco testeninam, ki jih na jedilniku ponosno imenujejo "domače". Kuhanje v sodobnih gostilnah se začne že dva dni prej, da ima nato okus po svežem!

In zakaj potemtakem in mimogrede ne bi pripravili še zajtrka?! Zakaj bi se moral dan začeti šele z malico?!

On zanjo

Mole west je že drugo leto hit sezone ob Nežiderskem jezeru. Zgrajen z evropskim denarjem in v bungalov slogu, z veliko leseno teraso na vodi in stekleno restavracijo, ki ne skriva pogleda jadrnicam, ko drsijo mimo, je zadel formulo, zaradi katere so tako turisti kot domačini prepričani, da bodo preveč izgubili, če jih ne bo tam.

Toda, ko sta bila ona in on, je deževalo! Nikjer kopalcev, nikjer ležalnikov, le prazna terasa in močan veter ter vroč popoldanski čaj. Pa vseeno sta za večerjo raje rezervirala. Toda... "Čez teden dni šele!" je bil odgovor.

"Pa greva vsaj na zajtrk," sta se prebudila v oblačno nedeljo. "Misliš, da bova edina?" Pa nista bila... "Ste rezervirali?" je bilo prvo vprašanje ob vhodu. Pogledala je v debelo knjigo rezervacij, pogledala po mizah z napisi "rezervirano", pogledala še njiju, nato pa se odločila: "Še ena miza je prosta!" Potem je bil lokal v pol ure nabito poln. Mlade družine z otroci. Stare družine s psi. Mladi fantje s starejšimi fanti. Mlada dekleta z golimi trebuhi. Starejše dame po maši. Starejši gospodje pred televizijskim športnim popoldnevom.

Zanjo so bile tri skodele. V eni le jogurt. V drugi le sadje. V tretji le musliji. Zraven pa še dolg krožnik s štirimi majhnimi zelenimi kruhki, ržen kruh, premazan z maslom, na gosto posut z drobnjakom. In mehko kuhano jajce.

Zanj, tudi ob štiriminutnem jajcu, pa velik sendvič. Sveži copatek, premazan s paradižnikovo pasto, ki ga je natopila in zmehčala, velike rezine pršuta, v njih rukola s paradižnikom in bazilikinim pestom, na vrhu pa sveže in na hitro opečen mladi sir. Prijel je v roke, a ni šlo v usta. Poskusil je z nožem, a ni rezal. Pa je iz enega naredil dva!

"Vse si pojedel?" se je začudila. "Seveda, saj bom vse plačal," se je začudil. "No, ja, velik sendvič je bil..." je dodala. "No, ja, saj sem tudi jaz velik," je dodal. "No, ja..." je bila zadnja spet njena, "da ne boš še debel, po tako obilnem zajtrku pač ne bo kosila!"

Do otvoritve je še 21 dni!








Z jedilnega lista, ki ga (še) ni:

Morska žaba s sardelnimi fileji
Zraven pa krompirjeva slama in zelenjavna omaka
Polnjena paprika po mediteransko
Znana jed povsem drugače. Boljše?


Preberite tudi:

Kuhamo z najboljšimi

3 chefi na pikniku

Kreativni chefi med Barcelono in Divjo obalo

Ideje in dizajn na žlici

Tomaž Kavčič v Lidlovi kuhinji

Batelina, pet let pozneje

SladoLent eBook

Peneče-divji večer v Pavusu

Večerja štirih rok v Rodiku

Ana Roš v Ikarusovi ligi prvakov

Potica, dve v eni

JB Restavracija

Maxim

Mojca Polak in študenti VSGT Maribor

Žibrat iz Habakuka v City

Zmagovalec k Ani in Kseniji

Tako je bilo - Teden restavracij 2013

Teden restavracij: kdaj spet?!

65 restavracij, 120 menijev, 13 evrov

3. SladoLent: več kot 10 tisoč dobrojedcev!

3. SladoLent: enaki jedi, različne ideje

3. SladoLent: pizza, krompir, pišče

3. SladoLent: Skaručna, Krištof, Mak

3. SladoLent: največja slovenska gostilna

Kavčič, Čarman, Tomič in 3 blejski chefi

3. SladoLent: Grega Vračko, Jure Tomič, Boštjan Rakar

3. SladoLent: Gregor Vračko, Nataša in Matej Tomažič, Borut Jovan

3. SladoLent: David Vračko, dijaki, Robi Žibrat

3. SladoLent: Kuhar, Bratovž, Žibrat

3. SladoLent: Repovž, Trapez, študenti

JB, nova kolekcija z nove njive

Trije chefi v Promenadi

Kopuni brez meja

Smučanje z okusom

Naj, naj, naj Kulinarično leto 2012

Teden restavracij: vidimo se 2013

Le še ta vikend

Množičen in uspešen start!

Jesenski Teden restavracij, 17. - 25. 11.

Oblikovalska okuševalnica gostilni Rajh

Ksenija Mahorčič, Gostilna Mahorčič

Jagodic - Štefelin - Volčič

Ernesto Iaccarino, Don Alfonso 1890

Roland Trettl, restavracija Ikarus v Hangarju-7, Salzburg, Avstrija

Damian Partido Ruiz in Samuel Cruz Arjona, Španija

Antonino Maresca, restavracija Il Mosaico, Ischia, Italija

Mehmet Gürs, restavracija Mikla, Carigrad, Turčija

Uroš Štefelin, 1906, Bled

Elena Arzak, San Sebastian, Španija

Trendovska kulinarika

Johannes King

Wolfgang Puck

Alain Ducasse

Dieter Mueller

Na gradu preprostih jedi in dovršenih okusov

Kaj pa, če bi tokrat drugače?

Novo v novi slovenski kuhinji

Massimiliano Alajmo izziva vodo

Štajerska vrhunskost sredi dunajskega Mestnega parka

Spam je odpravljen

Ukinjanje ocenjevalcev

Slabe izkušnje

Knjiga in internet

Prvič, drugič in le še tretjič

Kaj pa moka?

Ambient in hrana

Pokvarjen vtis

Korektnost

Na recept

O izboru vin

O fotografiranju

O Čubru in ocenah

Otočec, Andrejevi, Koštomaj

Debeluh, Identita Golose, Milenium

Pri Debeluhu

Brioni, Mahorčič, Scabar

Lepo prosim za pomoč!

Higiena v kuhinji

Bralec o Livadi

Halo???

Hrana in dizajn

Leto dni

Olivno ali oljčno? 2

Olivno ali oljčno?

Odmevi 2

Odmevi

Slovar tujk

Las v juhi

Kdo je mesar? 2. del

Kdo je mesar?

Stare užance, drugič

NYT se je zmotil

Najlepša in najboljša knjiga sladic

Tudi tuja vina v Kaiserju

Fazane streljajo jeseni

Sončki

Malvazija

Bio kulinarika

Smučarska

Carnaroli in Bialetti

Mrzli krožniki

Dunajc in pommes

Sončki na Krvavcu in Rogli

Razočaranje na Mokrinah

Kupovanje megle...

Dvojna ocena

Anže ocenjuje

Odslej le: oljčno olje!

Navajen na stil

Kam za Martina?

Spet na pravi - ocenjevalski in časopisni strani!

Spet na pravi strani mize

Nič več ne bo tako - konec

Kuhar kot filmska zvezda 79. del

Glasbeni svetovalec za vino 78. del

O čakanju ter hitri in počasni hrani 77. del

O prijateljih in gostih 76. del

Kako naredijo vse to? 75. del

Rdeči bik in 40 kuharjev 74. del

Nedolgočasna oranžna štajerska intuicija 73. del

Paradoksi: francoski, štajerski, istrski 72. del

Domače nekoč in danes, tu in tam 71.del

Od 1:1 do vina na kozarec 70. del

Osem jedilnih listov ene gostilne 65. del

Dim cigare v kozarcu za vlaganje 69. del

Zgodba o grahovih raviolih 68. del

Tujci prihajajo. Pogrnimo! 67. del

Joj, je bilo dobro! 66. del

Življenje obrnjeno na glavo 64. del

Je ali ni odprto? 63. del

Ona in on na oni strani 62. del

Kreativno in prazno, tradicionalno in polno 61. del

Nismo samo mi dobrojedci! 59. del

Gostilna je tudi tržnica 58. del

Kje radi in dobro jeste? 57. del

Preprosto se daleč pride 56. del

Ko navalijo turisti 55. del

Dizajn: urbano in ubrano 54. del

Dober kuhar ali dober natakar? 53. del

Tanek jedilni in debel vinski 52. del

Kaj napolni naše gostilne? 51. del

Najmanjše porcije v mestu? 50. del

Dvajset kuharjev in tisoč gostiln 49. del

O kosmatem pujsu in umazani redkvici 48. del

Išče se hrabri kuhar 47. del

Kakšna kapa za kozarce? 46. del

Bica je kava in gostilna 45. del

Nova kuhinja iz nove kuhinje 44. del

Le še Kitajska manjka 43. del

Biti mora nekaj posebnega! 42. del

Bistro, pardon, klub, v knjigarni 41. del

Bistro ali računalniški štedilniki? 40. del

Ni redne brez posebne ponudbe 39. del

Prireditveni center in gostilna 38. del

Za ase, po okusu in denarnici 37. del

Zakaj mesarji niso za? 36. del

Kar ne veš, lahko tudi boli 35. del

Si lahko privoščimo drugačnost? 34. del

Tudi kuharji spijo, mar ne! 33. del

Tako slabo ali tako dobro? 32. del

Pri svetem Petru čez mejo 31. del

Evropa, tu in tam, je nova, 30. del

Gostilniška resolucija 2006 II., 29. del

Gostilniška resolucija 2006 I. 28 del

Kdor dobro da, dobro dobi 27. del

Eksperiment in potešitev 26. del

V šoli pri Modri goski 25 del

Dve obličji ene gostilne 24. del

Zakaj je doma vedno drugače? 23. del

Joj, kako je preprosto dobro! 22. del

Kruh, vino in mehurčki 21. del

Pire, ne pa mišelinke! 20. del

Brez zgodbe ni okusa 19. del

Gostilna ali domači štedilnik? 18. del

Lomo, chorizo in ancho 17. del

Poceni, hitro, dobro, bistro 16. del

Pet ur za čebulno juho 15. del

Kosilo za 170 evrov 14. del

A la bourguignon 13. del

Gostilničar naj bo! 12. del

Picerija ali... 11. del

150 in 10 kvadratov kuhinje 10. del

Gremo v spletno gostilno 9. del

Kuhar na posodo 8. del

Mi daš recept? 7. del

Novi kuharji, nova agregatna stanja 6. del

Marketing na krožniku 5. del

Od rosemary do Ikleel-al-Jabal 4. del

Zakaj ni več mlečnih restavracij? 3. del

Sredozemlje na celini 2. del

Gostilna zaradi članka 1. del

   
Copyright (c) Rad dobrojem - TeND