Takšnih sporočil se očitno več ne izgovarja, temveč le napiše. Prišel je sms: "Zaradi zasebnih težav žal ne morem sprejeti službe pri vas. Se opravičujem in zahvaljujem za zaupanje!" Do otvoritve pa je le še 49 dni. Dragi bralci, poznate kakšnega dobrega someljeja in vodjo strežbe? Nič čudnega, da je Vapiano to naredil povsem drugače. V vse drugo so investirali, le v postrežbo ne. In očitno zadeli pravo stvar. Vapiano, ki "ima vse to, kar ima konkurenca, le cen ne," je gastronomski koncept prihodnosti, kot so prepričani njegovi nemški ustvarjalci. Zaenkrat jim uspeva. V poldrugem letu so v Nemčiji odprli že restavracije v Berlinu (2), Düsseldorfu, Frankfurtu, Hamburgu (2), Muenchenu, Nürnbergu, Stuttgartu, Wiesbadnu. Do konca tega leta pa jih bodo še v Antwerpnu, Augsburgu, Bonnu, Budimpešti, Den Haagu, Dortmundu, Frankfurtu, Hannovru, Istanbulu, Koelnu, Mannheimu, Rotterdamu, Trieru, na Dunaju in kar tri v Washingtonu! Gostilna brez natakarjev Seveda sem jih moral obiskati. Najbližji Vapiano je, zaenkrat, - franšizo ponujajo že tudi Sloveniji! - v Muenchenu, v strogem središču mesta (Pet dvorišč). Spodaj je kavarna s čokoladno torto, da umreš v njej (death in chocolate se imenuje) in blagajno, pri kateri ti v roke potisnejo plačilno kartico. Vapiano namreč nima natakarjev, zato ti kuharji ali barmani pri vsakem naročilu v spomin kartice zapišejo naročilo. Plačaš ob izhodu. Podoben sistem, se spomnim še gimnazijskih let, je imela dobrih 30 let nazaj mariborska Emona. Le da so oni kartice luknjali kot kondukterji. Zdelo se nam je tako moderno, da so nas profesorji spraševali kar tam. Tudi njim se je zdelo, zato smo špricali skupaj. In zdaj je spet moderno... Sicer pa si Vapiano ničesar ni sam izmislil. Zraven muenchenskega Vapiana je v pasaži Salvator že tri leta tajska restavracija Kaimug. S prav takšno odprto kuhinjo, prav takšnim konceptom priprave pred gostom in tudi brez natakarjev. Le da je Vapiano Italijan. Zato se je specializiral na pice, pasto in solate, pa še nekaj sladic ter vin. Skromno, kajne, toda v restavraciji, ki lahko na visoke barske stole za mize, na katerih so v lončkih dišavnice in zelišča, posede dobrih 500 ljudi, so vrste! Že poldrugo leto! Očitno slogan deluje. Chi va piano, va sano e va lontano. Počasi je zdravo pa še daleč se pride... Štiri kategorije cen Da sva skrajšala čakanje, se je eden postavil v testeninsko, drugo pa v pica vrsto. Glede čakanja je bila pica boljša izbira, saj kuhar pobere naročilo in ti v zameno v roke pomoli posebno budilko, ki zavibrira, ko je pica gotova. Medtem lahko greš v bar po pijačo. Zanimivo: vino je na kozarce, toda le, četudi so v ponudbi povsem spodobni Toskanci, po 2 deci. Le mehurčke vdove Clicquot točijo tudi po deci. Testenine pripravljajo pred teboj v indukcijskem voku. Vse testenine delajo sami in sproti. Pakirajo jih v plastične porcijske posode, iz katerih jih kuhar strese v vrelo vodo. Medtem ko se dve minuti kuhajo, pripravi pred tvojimi očmi svežo omako. Pred mojimi je za zvončke opražil zelenjavo, dodal olive in sveže lisičke ter nato še omako bolognese, s česnom in pekočimi čiliji. "Boste parmezan?" in mi je že potegnil plačilno kartico skozi blagajno (7 evrov). Z računanjem se nasploh preveč ne obremenjujejo v restavraciji Vapiano. Jedi so razdeljene v skupine, A je po 5, B po 6, C po 7 in D po 8 evrov, tako pice kot paste. Tudi krožnika imajo le dva, okroglega za pice, in skodelo (zato pa villeroy & boch) za testenine ter solate. Če bi rad še zelišča, si jih pri mizi utrgaš kar sam, če si predolgo gledal v vrsti kuharju pod roke, si lahko sveže testenine kupiš za domov, da jih še sam pripraviš. Restavracija, ki ni draga, toda prinaša dobiček. Kako? Tako, da ne varčuje pri lokaciji (centralna lega v velikem mestu), ambientu, opremi pa tudi pri kakovosti produktov in osebja. In tako, da varčuje pri strežnem osebju, saj ga nima, logistiki nabave, saj se skoncentrira le na tri jedi, ter pri kadrih. Za mešanje omak pač ne potrebuješ kuharskega doktorata... Moj kuhar je, na primer, med mešanjem ves čas škilil na recept, ki ga je imel prilepljenega pod pultom. Fast food prihodnosti? Pa okus? Campanelle saporite je pisalo, torej so morale biti okusne... Vapiano je pač fast food restavracija, toda fast food prihodnosti. Tako sveže jedi (zato va sano) lahko dobite le redkokje. Oziroma, le še pri sosedu Tajcu... Tudi pici ni bilo kaj očitati, tanka, dišeča, dobro zapečena in z oblogo, ki je ohranila svoj okus tudi po peki. Ob jedilnem listu, ki ima celoten spisek italijanskih klasikov (pomodoro, arrabbiata, pesto, aglio e olio, bolognese, pomodoro e rucola, carbonara; insalata caprese, vitello tonnato, carpaccio) in s številčnimi oznakami razkriva, v kateri jedi so antioksidanti, barvila, pospeševalci okusa in podobni E dodatki, so tudi mesečne posebnosti, da ja ne bi stalnim gostom postalo preveč dolgčas. Gastronomski koncept prihodnosti? Zagotovo zanimiva domislica, vendar predvsem za velika mesta. Natakarji, ne boste še povsem izumrli! Nenazadnje, vsaj Rožmarin se vam (še) ne more odreči. On zanjo "Kaj naj danes skuham?" jo je za nasvet poprosil pri zajtrku. "Kaj ti meni kdaj poveš?" mu je odgovorila z vprašanjem. "Če pa ti vedno veš..." se ni dal. "Ti pa nikoli," mu je vrnila. Pravzaprav bi lahko šel ta ping pong še dalje, če ne bi bilo zraven časopisa. In v njem je bil članek o zdravi prehrani. "Naj ti bo," se je zato spomnila, "ti bom povedala: skuhaj nekaj - zdravega..." A njemu to, seveda ni bilo dovolj: "Že, že, toda kaj?!" Zato se je še dopolnila: "Zdravo in primerno tej poletni vročini!" Poletna solata z zeleno piro Čas priprave 20 minut. Za 2: 100 g kuhane zelene pire, 1 majhna bučka, 10 paradižničkov, rumena paprika, 2 tanki mladi čebuli, kis, olje, 1 žlica sesekljanega peteršilja. sol, poper. 1. Bučko in papriko je narezal na majhne kocke. Čebulo je očistil in narezal na tanke kolobarje. Paradižničke je narezal na četrtine. 2. Zmešal je kis, olje, sol, poper in peteršilj. V posodi je zmešal piro, vso narezano zelenjavo in solatni preliv. Solato je ponudil s čebulno bageto. "To pa si hitro pripravil," je ugotovila, ko je v nekaj minutah dobila pisano solato na mizo. "Zato pa pazi, da boš počasi jedla. Tako je bolj zdravo," je bila tokrat, izjemoma, njegova zadnja. |
