Preusmerjeni boste na vivi.si
3
Iskalnik          
  

 



impressum 

Prijava na Dobre Novice
    pišite rad dobrojem
 
Rad Dobrojem na Facebooku

TYPO3 izdelava spletnih strani

 
Dizajn: urbano in ubrano 54. del
17.07.2006

O gostilni, ki je ni, morda pa nekoč bo














Če v dvoboju dveh (kuhar ali natakar, kdo je pomembnejši?) prejšnji teden nismo uspeli najti zmagovalca, pa bo morda zmagal tretji? Dizajn, namreč. Mar ni za večino naših gostiln značilno, da vložijo ves denar in čas v stene ter njihov lišp, tako da jim na koncu nič več ne ostane ne za vsebino ne za izvajalce?

Priznam! Tudi Rožmarin pri tem ni (dosti) boljši... Tudi Rožmarin je (na papirju) lišpal stene več kot leto dni, zdaj pa nas glavo boli, ko je do otvoritve le še 63 dni, da tiskarji že čakajo na jedilni list, ki ga še ni, in pogodbe o zaposlitvi na kuharje in natakarje, ki jih, tudi, še ni. Toda, stene bodo zagotovo lepe!

Čeprav, lepota ni le minljiva, temveč je tudi relativna. Sodeč po zadnji slovenski modi bi naj bila vsaka nova gostilna podobna kmečkemu turizmu. Vsi barvajo stene v imitacije starih časov, kot da še prehitro same od sebe ne bodo postale stare, vsi brskajo po podstrešjih za starim pohištvom, ki je že zdavnaj odslužilo, vsi kličejo babice na pomoč, kot da bomo s tem rešili pokojninsko problematiko.

Poznam gostilne, ki so v svoj dizajn investirale premoženje, toda zato jim s sten visijo lučke z električnimi svečami, ki osvetljujejo petintrideset različnih keramičnih ploščic, v plastičnih v kristalnih vazah na mizah so vedno cvetoče plastične rože, okna zastirajo turkizne zavese, mize ogrevajo vijolični prti, gostom pa nudijo oporo, saj se jim od toliko lepote lahko zvrti, lesene ograje iz žganega smrekovega lesa. Nič čudnega, da so ob tako domišljeni notranji opremi takšne gostilne - nabito polne!

Slap po stopnišču

Z dizajnom bi rad privabljal tudi Rožmarin. Špela in Aleš sta si tako, na primer, zamislila pravo skakalnico, ki je nastala iz želje, da bi se gostje v vinoteki družili za skupno mizo. In iz lesenih tal afriškega oreha se bo tako dvignilo dolgo odskočišče, ki bo po potrebi lahko nudilo oporo celo manekenkam, sicer pa se bo nanj dalo prijetno naslanjati. Sicer pa sta imela mlada ljubljanska arhitekta, ki bi rada iz Mariborčanov izvabila vzklik presenečenja in navdušenja hkrati, še kakšno bolj revolucionarno idejo. Toda po nekaj poskusnih večerjah v družbi odprte vodne pipe in brskanju po bazi obiskanih gostiln doma in po svetu v zadnjih desetih letih smo idejo o slapu, ki bi se po stopnišču zlival tri nadstropja navzdol, vseeno opustili. Seveda pa bo ostala steklena kuhinja, zaradi katere bodo morali imeti kuharji vselej čiste nohte in zlikane hlače, da o kapi na glavi niti ne govorim. In zvečer bodo goste, ki si bodo želeli romantike ali anonimnosti, ovile nežne zavese, pa dolga stena vinskih steklenic se bo po potrebi zapeljala naprej in odkrila skrivna vrata, izza katerih bo kuhar postregel finger food...

Sicer pa vse to ne bo nič novega ali posebnega. V naših gostilnah pač še ne vedo, da je moda kmečkih turizmov sredi mesta že zdavnaj mimo in da sedaj prihaja spet čas, ko - če že nimaš kuharja s podpisom - moraš imeti vsaj dizajn s podpisom. Dizajn, ki je bil včasih rezerviran le za lepe in bogate, s pomočjo HM, Zare, Manga, sOliverja in še stotine drugih oblačilnih blagovnih znamk, ki modo ekskluzivnih modnih revij Milana, Pariza in New Yorka prinašajo tudi v naše vaške trgovine, prihaja tudi v naše gostilne, v katerih bi se radi počutili vedno bolj urbano in ubrano.

Shambala z Dunaja

Da ne bi govoril na pamet, sva se odpeljala nove trende raziskovat na Dunaj. V dizajn hotelu na Opernringu Le Meridien so, namreč, uredili restavracijo Shambala, ki z neonskim dizajnom sedemdesetih ponazarja hkrati samsaro in nirvano ter kliče goste, da v njej združijo svoje telo, govor in um. Bolj posvetno to pomeni, da ti želijo izvabiti vzdih: "Vau!"

V notranjosti je že v zgodnjem večeru pritajena svetloba oponašala nočno življenje. Nenazadnje je Shambala trend lokal, ki oživi v baru šele po polnoči. "Želite na vrt," je maitre takoj uganil najin pomislek. "Tam je prijetno hladno!" in naju odpeljal za hotel, na sredo ulice, po kateri so hiteli mimoidoči in rolkarji, lačni pa smo se pod belimi dežniki, ki so odganjali vlago, poglobljali v Shambalin jedilni list. Oblikovno spisan sicer zelo preprosto, a je zato v izboru jedi ponujal obilje modnosti in drugačnosti. "Terina s pestom rdeče pese in tempura mlade čebule; esenca lisičk z zeliščnim cmokom; lososov file poširan v olivnem olju z jakobinko z žara; rakci v hrustljavem ovoju z avokadom, ananasom in zeliščno karamelo; ledena paradižnikova juha s tartufi, pinijevimi semeni in krutoni; kremasta rižota z belim vinom, melono in rakci v balsamicu; file romba z žara na kuskusu s sladko kislim rabarbarinim kompotom; file hrustljavo zapečenega smuča z bobom, grahom, sladkornim grahom in krompirjevim muslinom; pečeni telečji stejk z lisičkami, krompirjevimi polpeti in praženim baby koromačem; izkoščičen piščanec mariniran v meti, s spomladansko zelenjavo in česnovo zeliščno omako..."

Dizajn na stenah in krožniku

Za pogrinjek so nama na minimalistično mizo ponudili pravzaprav klasiko: odlične črne olive, ki so kar same ločile od pešk, oljčno olje in skutin namaz s paradižnikovo esenco. Dizajnerska je bila le skodelica s tremi predali. Korak dalje je šla kuharjeva dobrodošlica, ki je povedala, da dizajn ni le v lokalu, temveč tudi na krožnikih. V kozarcu sladko pekoča jagodna juha s hrenovo espumo ter majhen wrap (palačinka) s piščančjim mesom in jagodami. Jedle so oči, da so čutila v ustih ostala brez besed. Tudi to je sodobna prehrana: okusi se vedno bolj gledajo!

Karpačo iz jakobink je pokazal, da se da popularne besede uporabiti vsepovsod. Tudi tako, da jakobinko le prerezano opečeš... Je pa bil zato nekaj posebnega korenjev sorbet, v visokem kozarcu, kar je le potrdilo trend: novim jedem le en in le krožnik več ne zadošča.

Zanimivo kombinacijo je ponudil krožnik z domačo focaccio v družbi kremaste apulijske burate, ki na modnih jedilnikih dela vse večjo konkurenco pogojno podobni mocareli iz Kampanje (buratta je svež kravji in bivolji sir s smetano, ovit v posebne liste lilijine sorodnice), in zadnjih letošnjih belušev.

Tunino z žara so z občutkom opekli, da se je prelival njen okus od pustosti na skorji do sočnosti v sredici, podložili so jo s hrustljavim zelenjavnim rižem, kar je pomenilo da so v riž zamešali sotirano zelenjavo, shambalnost pa opravičili s figovim in mangovim chutneyem.

Spomina vreden je bil tudi pečeni goveji file z zeliščno palačinko, s katero so ovili na hitro opečene zelene beluše in mlado čebulo. A predvsem zato, ker je jedilni list ponujal tudi prijazno majhno porcijo.

Da mu ni mar le za dizajn na krožniku, pa je Shambalin kuhar dokazal s sladicami. In Rožmarinu jasno in glasno povedal, da se dobra gostilna spozna dokončno šele po sladicah. Konec dober, vse dobro, namreč... In res je bilo dobro, tako jagode s pestom pistacije in umetelnim sorbetom jajčnega beljaka, kot tudi skutina krema s peno toblerone čokolade, ki je svoj okus posodila še kepici sladoleda.








Z jedilnega lista, ki ga (še) ni:

Krompirjeva solata s sladkornim grahom
Tudi krompirjeva solata je lahko super jed.
Bavarska krema z malinami
Če imate raje borovnice, bo tudi prav.


Preberite tudi:

Kuhamo z najboljšimi

3 chefi na pikniku

Kreativni chefi med Barcelono in Divjo obalo

Ideje in dizajn na žlici

Tomaž Kavčič v Lidlovi kuhinji

Batelina, pet let pozneje

SladoLent eBook

Peneče-divji večer v Pavusu

Večerja štirih rok v Rodiku

Ana Roš v Ikarusovi ligi prvakov

Potica, dve v eni

JB Restavracija

Maxim

Mojca Polak in študenti VSGT Maribor

Žibrat iz Habakuka v City

Zmagovalec k Ani in Kseniji

Tako je bilo - Teden restavracij 2013

Teden restavracij: kdaj spet?!

65 restavracij, 120 menijev, 13 evrov

3. SladoLent: več kot 10 tisoč dobrojedcev!

3. SladoLent: enaki jedi, različne ideje

3. SladoLent: pizza, krompir, pišče

3. SladoLent: Skaručna, Krištof, Mak

3. SladoLent: največja slovenska gostilna

Kavčič, Čarman, Tomič in 3 blejski chefi

3. SladoLent: Grega Vračko, Jure Tomič, Boštjan Rakar

3. SladoLent: Gregor Vračko, Nataša in Matej Tomažič, Borut Jovan

3. SladoLent: David Vračko, dijaki, Robi Žibrat

3. SladoLent: Kuhar, Bratovž, Žibrat

3. SladoLent: Repovž, Trapez, študenti

JB, nova kolekcija z nove njive

Trije chefi v Promenadi

Kopuni brez meja

Smučanje z okusom

Naj, naj, naj Kulinarično leto 2012

Teden restavracij: vidimo se 2013

Le še ta vikend

Množičen in uspešen start!

Jesenski Teden restavracij, 17. - 25. 11.

Oblikovalska okuševalnica gostilni Rajh

Ksenija Mahorčič, Gostilna Mahorčič

Jagodic - Štefelin - Volčič

Ernesto Iaccarino, Don Alfonso 1890

Roland Trettl, restavracija Ikarus v Hangarju-7, Salzburg, Avstrija

Damian Partido Ruiz in Samuel Cruz Arjona, Španija

Antonino Maresca, restavracija Il Mosaico, Ischia, Italija

Mehmet Gürs, restavracija Mikla, Carigrad, Turčija

Uroš Štefelin, 1906, Bled

Elena Arzak, San Sebastian, Španija

Trendovska kulinarika

Johannes King

Wolfgang Puck

Alain Ducasse

Dieter Mueller

Na gradu preprostih jedi in dovršenih okusov

Kaj pa, če bi tokrat drugače?

Novo v novi slovenski kuhinji

Massimiliano Alajmo izziva vodo

Štajerska vrhunskost sredi dunajskega Mestnega parka

Spam je odpravljen

Ukinjanje ocenjevalcev

Slabe izkušnje

Knjiga in internet

Prvič, drugič in le še tretjič

Kaj pa moka?

Ambient in hrana

Pokvarjen vtis

Korektnost

Na recept

O izboru vin

O fotografiranju

O Čubru in ocenah

Otočec, Andrejevi, Koštomaj

Debeluh, Identita Golose, Milenium

Pri Debeluhu

Brioni, Mahorčič, Scabar

Lepo prosim za pomoč!

Higiena v kuhinji

Bralec o Livadi

Halo???

Hrana in dizajn

Leto dni

Olivno ali oljčno? 2

Olivno ali oljčno?

Odmevi 2

Odmevi

Slovar tujk

Las v juhi

Kdo je mesar? 2. del

Kdo je mesar?

Stare užance, drugič

NYT se je zmotil

Najlepša in najboljša knjiga sladic

Tudi tuja vina v Kaiserju

Fazane streljajo jeseni

Sončki

Malvazija

Bio kulinarika

Smučarska

Carnaroli in Bialetti

Mrzli krožniki

Dunajc in pommes

Sončki na Krvavcu in Rogli

Razočaranje na Mokrinah

Kupovanje megle...

Dvojna ocena

Anže ocenjuje

Odslej le: oljčno olje!

Navajen na stil

Kam za Martina?

Spet na pravi - ocenjevalski in časopisni strani!

Spet na pravi strani mize

Nič več ne bo tako - konec

Kuhar kot filmska zvezda 79. del

Glasbeni svetovalec za vino 78. del

O čakanju ter hitri in počasni hrani 77. del

O prijateljih in gostih 76. del

Kako naredijo vse to? 75. del

Rdeči bik in 40 kuharjev 74. del

Nedolgočasna oranžna štajerska intuicija 73. del

Paradoksi: francoski, štajerski, istrski 72. del

Domače nekoč in danes, tu in tam 71.del

Od 1:1 do vina na kozarec 70. del

Osem jedilnih listov ene gostilne 65. del

Dim cigare v kozarcu za vlaganje 69. del

Zgodba o grahovih raviolih 68. del

Tujci prihajajo. Pogrnimo! 67. del

Joj, je bilo dobro! 66. del

Življenje obrnjeno na glavo 64. del

Je ali ni odprto? 63. del

Ona in on na oni strani 62. del

Kreativno in prazno, tradicionalno in polno 61. del

Po zajtrku se dan (in gostilna) pozna 60. del

Nismo samo mi dobrojedci! 59. del

Gostilna je tudi tržnica 58. del

Kje radi in dobro jeste? 57. del

Preprosto se daleč pride 56. del

Ko navalijo turisti 55. del

Dober kuhar ali dober natakar? 53. del

Tanek jedilni in debel vinski 52. del

Kaj napolni naše gostilne? 51. del

Najmanjše porcije v mestu? 50. del

Dvajset kuharjev in tisoč gostiln 49. del

O kosmatem pujsu in umazani redkvici 48. del

Išče se hrabri kuhar 47. del

Kakšna kapa za kozarce? 46. del

Bica je kava in gostilna 45. del

Nova kuhinja iz nove kuhinje 44. del

Le še Kitajska manjka 43. del

Biti mora nekaj posebnega! 42. del

Bistro, pardon, klub, v knjigarni 41. del

Bistro ali računalniški štedilniki? 40. del

Ni redne brez posebne ponudbe 39. del

Prireditveni center in gostilna 38. del

Za ase, po okusu in denarnici 37. del

Zakaj mesarji niso za? 36. del

Kar ne veš, lahko tudi boli 35. del

Si lahko privoščimo drugačnost? 34. del

Tudi kuharji spijo, mar ne! 33. del

Tako slabo ali tako dobro? 32. del

Pri svetem Petru čez mejo 31. del

Evropa, tu in tam, je nova, 30. del

Gostilniška resolucija 2006 II., 29. del

Gostilniška resolucija 2006 I. 28 del

Kdor dobro da, dobro dobi 27. del

Eksperiment in potešitev 26. del

V šoli pri Modri goski 25 del

Dve obličji ene gostilne 24. del

Zakaj je doma vedno drugače? 23. del

Joj, kako je preprosto dobro! 22. del

Kruh, vino in mehurčki 21. del

Pire, ne pa mišelinke! 20. del

Brez zgodbe ni okusa 19. del

Gostilna ali domači štedilnik? 18. del

Lomo, chorizo in ancho 17. del

Poceni, hitro, dobro, bistro 16. del

Pet ur za čebulno juho 15. del

Kosilo za 170 evrov 14. del

A la bourguignon 13. del

Gostilničar naj bo! 12. del

Picerija ali... 11. del

150 in 10 kvadratov kuhinje 10. del

Gremo v spletno gostilno 9. del

Kuhar na posodo 8. del

Mi daš recept? 7. del

Novi kuharji, nova agregatna stanja 6. del

Marketing na krožniku 5. del

Od rosemary do Ikleel-al-Jabal 4. del

Zakaj ni več mlečnih restavracij? 3. del

Sredozemlje na celini 2. del

Gostilna zaradi članka 1. del

   
Copyright (c) Rad dobrojem - TeND