Preusmerjeni boste na vivi.si
3
Iskalnik          
  

 



impressum 

Prijava na Dobre Novice
    pišite rad dobrojem
 
Rad Dobrojem na Facebooku

TYPO3 izdelava spletnih strani

 
Kakšna kapa za kozarce? 46. del
14.05.2006

O gostilni, ki je ni, morda pa nekoč bo








V kleti z dnevno svetlobo zaradi odprte južne stene in pogleda v nebo izpod stopnišča v steklenem prizidku je vsak dan nekaj novega. Iz ruševin nastaja vinoteka! Prostor, kjer se bo v dveh temperaturnih območjih (10 in 16 stopinj) hladilo 2.500 steklenic s penečimi in mirnimi, belimi, roze in rdečimi vini, čaka le še police, na katerih bodo steklenice stale, ne ležale. Izkušnja obiska pri Franku, pač. "Če je v prostoru pravilna vlaga, ni potrebno, da bi ležale. Današnji zamaški so dosti bolj kvalitetni. Hkrati pa to tudi ni klet, v kateri bi se vina starala," nas je poučil eden najboljših slovenskih someljejev, šolan v Italiji, Frankov patron Valter Kramar. Arhitekta sicer nista bila najbolj vesela, ko sta morala prostorski načrt zrisati ponovno - "Kolikokrat še?" je vprašala Špela -, toda zato bodo natakarji lahko lažje našli primerno steklenico.

V vinskih steklenicah bo tudi celotna severna stena, ki bo hkrati igrala tudi vlogo trgovine. Med vini, ki jih bo Rožmarin gostom zavil za domov, bo prostor še za marmelade, namaze, piškote in druge kulinarične dobrote, ki se ob praznikih in slavjih spremenijo v kulinarična darila, med njimi pa tudi ne škodi, če kak vinoljub s pokušine prinese še kaj prijaznega njej, ki ga čaka s kosilom.

Vidi se že tudi, kje bo dolg točilni pult, na katerem mora biti dovolj prostora za velike in pecljate vinske kozarce, ki ob pokušini narastejo do prehitro napolnjenega pomivalnega stroja. Na njegovem spodnjem koncu bo pod stopnicami dovolj prostora za nizke in udobne fotelje, zaradi česar bo vinoteka postala tudi lounge, kot se sedaj v sodobnih restavracijah vedno pogosteje sliši. Na zgornjem koncu se bo točilni kult končal s stekleno hladilno vitrino, ki pa jo bo še potrebno napolniti. Toda, s čim?

Tapas je pokrov

Odgovor smo šli iskat v - Španijo! Zato, ker Španci ne naredijo požirka, ne da bi pred njim kaj pregriznili. Kar sploh ni težko, saj sline tečejo, ko oči opazujejo dobrote, ki so razložene po točilnem pultu.

Čeprav muhe ne ljubijo današnjih prezračevalnih naprav - tapa pomeni pokrov, ki je včasih Špancem varoval vino v kozarcu pred žejnimi insekti - pa so tapasi še dandanes enako priljubljeni. Ne le zaradi turistov!

Gabriela iz Nemčije in Natasha iz Nizozemske sta se že pred leti odločili, da bosta hladno vreme svojih dežel zamenjali s soncem Mallorce. "Tukaj je raj! Prijazni ljudje, prijazno vreme, prijazno življenje," je slikovito opisala svojo špansko filozofijo Natasha, ko nam je razdelila navodila za tapas rally. Po Palmi smo morali nabirati različne evro kovance, šteti stopnice, spraševati ljudi o zgodovini zgradb in iskati tapas lokale. S tako zbranimi točkami in prigrizki smo si potem zvečer, ko smo spoznali celotno mesto zaslužili tradicionalno majorško večerjo. S tapasi, seveda.

V prvem tapas baru so bili obloženi kruhki razloženi po vsaj deset metrov dolgem pultu. Bilo je najmanj dvajset različnih, da so si bili podobni le po zobotrebcu, ki je bil zapičen v vsakega brez izjeme. Gosti si tapase jemljejo sami, na koncu natakarju le plačajo. Ceno določi število zobotrebcev!

Prezrl sem turiste, ki smo jedli z očmi in zvedavostjo, ter opazoval le domačine, ki so sredi živahnih pomenkov srebali branco, tinto ali sherry ter vsake toliko časa stopili do točilnega pulta po novi grižljaj. Majhen kos belega kruha, ki je bil obložen z različnimi vrstami klobas ali salam, zelenjave ali rib, cvrtja ali pečenja, je pač zadostoval ravno za dva ugriza in pol ure pomenka.

V drugem tapas baru se je zgodba ponovila, le tapasi so bili spet povsem drugi. V tretjem isto. Če bi jih obiskali še več, ne bi bilo drugače. Tapasov je nešteto. Ali vsaj toliko, kolikor je njihovih kuharic in kuharjev.

Da več spiješ

S tem da se s tapasi na kruhu zgodba majhnih prigrizkov, ki krajšajo čas med dvema obrokoma, šele začne. Za njimi pridejo na vrsto tople variante, ki se na mizi izmenjujejo dokler gostje ne omagajo ali odbije polnoč. En večer so bili raguji in omake, v njih pa raznovrstna zelenjava, meso ali morski sadeži, začinjeno s široko paleto od pekočega do sladkega. Drugi večer so bili bolj kreativni tapasi, tako da je bila tortilja v obliki majhnega kolača za enkrat v usta, ocvrtega kroketa, polnjenega s špinačo in rakci, polnjenih oliv... n vse to, pravzaprav, le zato, da smo lažje - pili. Oziroma, da smo lahko več spili.

Lahko tak tapas rally ponovimo tudi na dolgem Rožmarinovem točilnem pultu, ki se končuje s hlajeno stekleno vitrino? Lahko, toda ne s tapas recepti, temveč s tapas filozofijo! Saj je pravzaprav vseeno, kako se imenuje, tapas, antipasti, snack, amuse gueule, hors d'oeuvre, meze, fingerfood ali malica. Ni pomembno kaj je, pomembno je, da je... Malo, toda pestro in raznoliko... Malo, toda zato večkrat... Brez vrstnega reda in brez pravil... Hladno, toplo ali vroče, kislo ali sladko, pekoče ali božajoče... Povsod po svetu je dovolj okusnih izgovorov, da pogovor in požirek lažje in bolj zdravo stečeta, samo pri nas pa je odgovor na željo: "Le nekaj malega bi, prosim," odrezav: "Nimamo!"

Kje pri nas naročiš kozarec vina in ti zraven prinesejo še okusen grižljaj? Če imajo arašide, bobi palčke ali čips, so že izjema. Kje pri nas jih ni strah, da gost ne bo ničesar naročil, če mu bodo podarili še kaj več kot kos kruha z maslom? Da dobimo ob kapučinu keks ali bonbon, je le izjema. Kje pri nas so te veseli, četudi jim rečeš, da nisi lačen? In kje pri nas se potem ne čudijo, če vseeno naročiš, toda le za trikrat v usta? Kje pri nas ti namesto črk na papirju ponudijo dišeči pogled? Kje pri nas zaslužijo s petimi majhnimi krožniki več kot z enim prevelikim? Kje pri nas je sitost vesela in poskočna, namesto otožna in okorna?!








Z jedilnega lista, ki ga (še) ni:

Kuhana govedina z zeleno omako
In mlada spomladanska zelenjava, seveda, tudi ne sme manjkati.
Quiche z zelenimi beluši
Testenica s šparglji, po domače.


Preberite tudi:

Kuhamo z najboljšimi

3 chefi na pikniku

Kreativni chefi med Barcelono in Divjo obalo

Ideje in dizajn na žlici

Tomaž Kavčič v Lidlovi kuhinji

Batelina, pet let pozneje

SladoLent eBook

Peneče-divji večer v Pavusu

Večerja štirih rok v Rodiku

Ana Roš v Ikarusovi ligi prvakov

Potica, dve v eni

JB Restavracija

Maxim

Mojca Polak in študenti VSGT Maribor

Žibrat iz Habakuka v City

Zmagovalec k Ani in Kseniji

Tako je bilo - Teden restavracij 2013

Teden restavracij: kdaj spet?!

65 restavracij, 120 menijev, 13 evrov

3. SladoLent: več kot 10 tisoč dobrojedcev!

3. SladoLent: enaki jedi, različne ideje

3. SladoLent: pizza, krompir, pišče

3. SladoLent: Skaručna, Krištof, Mak

3. SladoLent: največja slovenska gostilna

Kavčič, Čarman, Tomič in 3 blejski chefi

3. SladoLent: Grega Vračko, Jure Tomič, Boštjan Rakar

3. SladoLent: Gregor Vračko, Nataša in Matej Tomažič, Borut Jovan

3. SladoLent: David Vračko, dijaki, Robi Žibrat

3. SladoLent: Kuhar, Bratovž, Žibrat

3. SladoLent: Repovž, Trapez, študenti

JB, nova kolekcija z nove njive

Trije chefi v Promenadi

Kopuni brez meja

Smučanje z okusom

Naj, naj, naj Kulinarično leto 2012

Teden restavracij: vidimo se 2013

Le še ta vikend

Množičen in uspešen start!

Jesenski Teden restavracij, 17. - 25. 11.

Oblikovalska okuševalnica gostilni Rajh

Ksenija Mahorčič, Gostilna Mahorčič

Jagodic - Štefelin - Volčič

Ernesto Iaccarino, Don Alfonso 1890

Roland Trettl, restavracija Ikarus v Hangarju-7, Salzburg, Avstrija

Damian Partido Ruiz in Samuel Cruz Arjona, Španija

Antonino Maresca, restavracija Il Mosaico, Ischia, Italija

Mehmet Gürs, restavracija Mikla, Carigrad, Turčija

Uroš Štefelin, 1906, Bled

Elena Arzak, San Sebastian, Španija

Trendovska kulinarika

Johannes King

Wolfgang Puck

Alain Ducasse

Dieter Mueller

Na gradu preprostih jedi in dovršenih okusov

Kaj pa, če bi tokrat drugače?

Novo v novi slovenski kuhinji

Massimiliano Alajmo izziva vodo

Štajerska vrhunskost sredi dunajskega Mestnega parka

Spam je odpravljen

Ukinjanje ocenjevalcev

Slabe izkušnje

Knjiga in internet

Prvič, drugič in le še tretjič

Kaj pa moka?

Ambient in hrana

Pokvarjen vtis

Korektnost

Na recept

O izboru vin

O fotografiranju

O Čubru in ocenah

Otočec, Andrejevi, Koštomaj

Debeluh, Identita Golose, Milenium

Pri Debeluhu

Brioni, Mahorčič, Scabar

Lepo prosim za pomoč!

Higiena v kuhinji

Bralec o Livadi

Halo???

Hrana in dizajn

Leto dni

Olivno ali oljčno? 2

Olivno ali oljčno?

Odmevi 2

Odmevi

Slovar tujk

Las v juhi

Kdo je mesar? 2. del

Kdo je mesar?

Stare užance, drugič

NYT se je zmotil

Najlepša in najboljša knjiga sladic

Tudi tuja vina v Kaiserju

Fazane streljajo jeseni

Sončki

Malvazija

Bio kulinarika

Smučarska

Carnaroli in Bialetti

Mrzli krožniki

Dunajc in pommes

Sončki na Krvavcu in Rogli

Razočaranje na Mokrinah

Kupovanje megle...

Dvojna ocena

Anže ocenjuje

Odslej le: oljčno olje!

Navajen na stil

Kam za Martina?

Spet na pravi - ocenjevalski in časopisni strani!

Spet na pravi strani mize

Nič več ne bo tako - konec

Kuhar kot filmska zvezda 79. del

Glasbeni svetovalec za vino 78. del

O čakanju ter hitri in počasni hrani 77. del

O prijateljih in gostih 76. del

Kako naredijo vse to? 75. del

Rdeči bik in 40 kuharjev 74. del

Nedolgočasna oranžna štajerska intuicija 73. del

Paradoksi: francoski, štajerski, istrski 72. del

Domače nekoč in danes, tu in tam 71.del

Od 1:1 do vina na kozarec 70. del

Osem jedilnih listov ene gostilne 65. del

Dim cigare v kozarcu za vlaganje 69. del

Zgodba o grahovih raviolih 68. del

Tujci prihajajo. Pogrnimo! 67. del

Joj, je bilo dobro! 66. del

Življenje obrnjeno na glavo 64. del

Je ali ni odprto? 63. del

Ona in on na oni strani 62. del

Kreativno in prazno, tradicionalno in polno 61. del

Po zajtrku se dan (in gostilna) pozna 60. del

Nismo samo mi dobrojedci! 59. del

Gostilna je tudi tržnica 58. del

Kje radi in dobro jeste? 57. del

Preprosto se daleč pride 56. del

Ko navalijo turisti 55. del

Dizajn: urbano in ubrano 54. del

Dober kuhar ali dober natakar? 53. del

Tanek jedilni in debel vinski 52. del

Kaj napolni naše gostilne? 51. del

Najmanjše porcije v mestu? 50. del

Dvajset kuharjev in tisoč gostiln 49. del

O kosmatem pujsu in umazani redkvici 48. del

Išče se hrabri kuhar 47. del

Bica je kava in gostilna 45. del

Nova kuhinja iz nove kuhinje 44. del

Le še Kitajska manjka 43. del

Biti mora nekaj posebnega! 42. del

Bistro, pardon, klub, v knjigarni 41. del

Bistro ali računalniški štedilniki? 40. del

Ni redne brez posebne ponudbe 39. del

Prireditveni center in gostilna 38. del

Za ase, po okusu in denarnici 37. del

Zakaj mesarji niso za? 36. del

Kar ne veš, lahko tudi boli 35. del

Si lahko privoščimo drugačnost? 34. del

Tudi kuharji spijo, mar ne! 33. del

Tako slabo ali tako dobro? 32. del

Pri svetem Petru čez mejo 31. del

Evropa, tu in tam, je nova, 30. del

Gostilniška resolucija 2006 II., 29. del

Gostilniška resolucija 2006 I. 28 del

Kdor dobro da, dobro dobi 27. del

Eksperiment in potešitev 26. del

V šoli pri Modri goski 25 del

Dve obličji ene gostilne 24. del

Zakaj je doma vedno drugače? 23. del

Joj, kako je preprosto dobro! 22. del

Kruh, vino in mehurčki 21. del

Pire, ne pa mišelinke! 20. del

Brez zgodbe ni okusa 19. del

Gostilna ali domači štedilnik? 18. del

Lomo, chorizo in ancho 17. del

Poceni, hitro, dobro, bistro 16. del

Pet ur za čebulno juho 15. del

Kosilo za 170 evrov 14. del

A la bourguignon 13. del

Gostilničar naj bo! 12. del

Picerija ali... 11. del

150 in 10 kvadratov kuhinje 10. del

Gremo v spletno gostilno 9. del

Kuhar na posodo 8. del

Mi daš recept? 7. del

Novi kuharji, nova agregatna stanja 6. del

Marketing na krožniku 5. del

Od rosemary do Ikleel-al-Jabal 4. del

Zakaj ni več mlečnih restavracij? 3. del

Sredozemlje na celini 2. del

Gostilna zaradi članka 1. del

   
Copyright (c) Rad dobrojem - TeND