Preusmerjeni boste na vivi.si
3
Iskalnik          
  

 



impressum 

Prijava na Dobre Novice
    pišite rad dobrojem
 
Rad Dobrojem na Facebooku

TYPO3 izdelava spletnih strani

 
Bica je kava in gostilna 45. del
12.05.2006

O gostilni, ki je ni, morda pa nekoč bo











Raziskovanje, kakšna naj bo gostilna, ki je še ni, me je pripeljalo v Lizbono. Saj veste, deskaš in surfaš, pa ti na eni (spletni) strani vabijo: "Le tukaj kliknite in rezervirajte...", na drugi pa: "Solastnik najbolj znane gostilne Lizbone je John Malkovich..." Potem je bilo le še potrebno reči stevardesi: "Ne, hvala, nič ne bom jedel, sem že dogovorjen za večerjo, zato le hitro peljite."

Tokratna raziskava je, skratka, šla v in smer. Kakšna naj bo gostilna, o kateri se govori? V katero se ne gre le, da se je, temveč, predvsem, da se gleda in vidi. Znane ljudi, znane stene, znane jedi, znane pijače, znane cene... Če bi izbral za tovrstno raziskavo kakšno od tovrstnih slovenskih gostiln, bi mi lahko očitali, da obrekujem. Ali da delam konkurenco tovrstnim časopisom.

Gostilna se imenuje Bica do Sapato, kar pa ni v povezavi ne s kavo - čeprav je tudi kavarna - ne s čevlji - čeprav vam Google tako prevede. Sicer pa je takšnih gostiln, različnih, lepo zvenečih imen in podobnih, lepo zapakiranih vsebin, po svetu veliko. Nič čudnega, da so v mnogih med lastniki prav igralci. Saj se tudi oni med seboj razlikujejo le po imenih. Čeprav ne gre (le) za fast food, saj je Planet Hollywood že pozabljen in so bolj popularni Dolce (Ashton Kutcher), Madre's (Jennifer Lopez), Continental (Matt Demon, Ben Affleck), Ago (Robert de Niro), Clubhouse (Kevin Costner), Georgia (Denzel Washington, Eddy Murphy)..., a kaj ko so vsi v Kaliforniji.

Novo iz 60. let

Bi potemtakem Rožmarinu koristilo, če bi bil Đuro med solastniki? Ne vem. Vem le to, da mu ne more škoditi, če ve, s čim po svetu tovrstni lokali privabljajo množice.

Najprej je potrebno rezervirati. Čeprav je Bica velika restavracija, saj so jo preuredili iz nekdanjega pristaniškega skladišča, je bila knjiga rezervacij pri vratih na gosto popisana, gostiteljica, ki nas je odpeljala do mize, pa ves večer ni spustila telefona iz rok. Za in lokal je to izredno pomembno: četudi nisi, se vsaj delaj zelo zaposlenega. In boljše je en stol premalo, kot dva preveč.

Drugi vtis naredi ambient, ki predstavlja moderno inačico 60. let prejšnjega stoletja. Slika čez celo dolgo steno je živa, saj je na njej reka Tejo, ki mimo Bice teče pod most 25. aprila, ki je pravzaprav kopija onega iz San Francisca.

V Bici ne moreš do stola,  ne da bi prej pozdravil kuharja. Ni boljšega za apetit, ko gledaš, kako enostavno nastajajo komplicirane jedi. Kuharice, ki so včasih z metrskimi kuhalnicami brodile po velikih kotlih, da se je v kuhinjah kadilo, smodilo in smradilo, je bilo potrebno skrivati čim dalje od gostov, ki so jih stregli v bele rokavice in črne metuljčke opravljeni natakarji. Dandanes pa so vsem na ogled poštirkani kuharji, ki gostom radodarno kažejo, kako z odpiranjem pečic, penjenjem omak in brizganjem barv slikajo krožnike. Sodobne jedi so sveže, zato so pripravljene vnaprej.... To, kar kuhar pokaže gostu, pa je show!

Fausto Airoldi, Bicin chef, je stal ob izdajnem pultu, na katerem je imel skodele z različnimi sesekljanimi zelišči in plastenke z omakami. Njegovi pomočniki so po velikem štedilniku premetavali majhne ponve, v katerih so finalizirali kose mesa, rib in zelenjave, ki so jih na tričetrt pripravili že zjutraj ali pa že včeraj. Mojster je potem le še sestavljal krožnike, da so v nekaj sekundah iz nič nastajale jedi, za katere bi vi, jaz, mi vsi za domačim štedilnikom porabili tri dni. Pa še potem ne bi bilo podobnosti.

Italijansko-portugalska juha

Ko kuhar nariše jed, nastopijo natakarji. V Bici so opravljeni v navadne majice in dolge predpasnike. Posebnih činov ni bilo videti ne slutiti. Vsi so delali vse. Prinašali velike pladnje, razporejali jedi, servirali, deservirali, svetovali. Poudarek je bil pravzaprav le na hitrosti. Chefova slika je morala čim prej pred gosta.

Kajti tudi v zvezdniških gostilnah imamo zadnjo besedo gostje. Pri oceni hrane in višini napitnine. Zato bi Bici prisodil 4+ (od šest možnih). To pomeni, da je bilo dobro. Toda še zdaleč ne vrhunsko! Zakaj?

Za dobrodošlico smo dobili v majhnem kozarčku koruzno juho, v kateri je v plavanju uživalo meso rakovice. Prisrčen pozdrav, ki je oznanjal, da kuhar živi v 21. stoletju, a pozna tudi okuse preteklosti, pa ne le portugalske.

Toda pri topli solati s hobotnico je pokazal še nekaj več. Da ljubi pisanost, namreč, pa četudi je to velikokrat že kičasto. Ko je solato zgradil v stolpič, mu to še ni bilo dovolj, zato je krožnik potresel z zelišči in začimbami, čez vse pa še nabrizgal sled reduciranega balsamica (in melase). In ustvaril vtis, podoben onemu, ko so kuharji na vsak krožnik za piko na i dodali še rezino oranže, list radiča in vejico peteršilja.

Ta zgodba se je potem ponavljala na vseh krožnikih, da so sicer domiselne, tudi kreativne, jedi postale prav dolgočasne. In podobno je veljalo tudi za omake, saj je kuhar z njimi ravnal kot da je barman. Dobro, če ne bi bilo show kuhinje, če ga ne bi pri delu opazoval, bi morda govoril drugače. Tako pa je jedi prelival zdaj malo iz te plastenke, potem malo iz one... Rižota z jastogom, ki je bila v osnovi odlična, obogatena z vaniljo, se je lepo ujela z morskim aristokratom, ki pa ga ne bi bilo potrebno oblivati z leve (maslena osnova) in desne (majonezna osnova). Tega se tudi mlada špinača, na hitro povaljana v vroči pooljeni ponvi, ni veselila.

Zato je bila ribja juha zvezda večera. Fausto, pol Italijana in pol Portugalca, je združil zuppa di pane iz Toskane s portugalsko caldeirado, pravzaprav je obe kruhovi juhi utekočinil in dodal na sredo tartarec iz mečarice in kisle (!) paprike, z mocarelino kapo. predvsem pa na veselje prisotnih v njej ni pretiraval z na Portugalskem vseprisotnim koriandrom.

Trilogija glavnih jedi

Pri glavnih jedeh je na dolgih pravokotnih krožnikih obilje belega prostora zapolnil s trilogijami. Škoda, kajti vsaka jed posebej bi bila - boljša! Ribja trilogija, zobatec zapečen na kožo na paradižniku, tunina s sladkornim grahom in blitvo ter losos s pirejem in omako iz že znane plastenke, je ponudila preobilje okusov, v katerem se je nedolžni jedec težko znašel. Podobno v tunini trilogiji, v kateri je bil zvezda creme brulee iz jastoga, a le če ni bilo na vilicah hkrati tudi sicer odlično pečene tunine in tople solate iz sojinih kalčkov.

Johna Malkovicsa ni bilo. Drugih znanih ljudi pa nismo poznali.








Z jedilnega lista, ki ga (še) ni:

Šparglji s kozjim sirom in polnjenim paradižnikom
Zelenjavna trilogija, ob kateri je navdušen četrti.
Pomarančni savarin z jagodami
Okusu ne bo škodilo, če boste namesto majhnega modela za savarin uporabili kar pekač za šarkelj.


Preberite tudi:

Kuhamo z najboljšimi

3 chefi na pikniku

Kreativni chefi med Barcelono in Divjo obalo

Ideje in dizajn na žlici

Tomaž Kavčič v Lidlovi kuhinji

Batelina, pet let pozneje

SladoLent eBook

Peneče-divji večer v Pavusu

Večerja štirih rok v Rodiku

Ana Roš v Ikarusovi ligi prvakov

Potica, dve v eni

JB Restavracija

Maxim

Mojca Polak in študenti VSGT Maribor

Žibrat iz Habakuka v City

Zmagovalec k Ani in Kseniji

Tako je bilo - Teden restavracij 2013

Teden restavracij: kdaj spet?!

65 restavracij, 120 menijev, 13 evrov

3. SladoLent: več kot 10 tisoč dobrojedcev!

3. SladoLent: enaki jedi, različne ideje

3. SladoLent: pizza, krompir, pišče

3. SladoLent: Skaručna, Krištof, Mak

3. SladoLent: največja slovenska gostilna

Kavčič, Čarman, Tomič in 3 blejski chefi

3. SladoLent: Grega Vračko, Jure Tomič, Boštjan Rakar

3. SladoLent: Gregor Vračko, Nataša in Matej Tomažič, Borut Jovan

3. SladoLent: David Vračko, dijaki, Robi Žibrat

3. SladoLent: Kuhar, Bratovž, Žibrat

3. SladoLent: Repovž, Trapez, študenti

JB, nova kolekcija z nove njive

Trije chefi v Promenadi

Kopuni brez meja

Smučanje z okusom

Naj, naj, naj Kulinarično leto 2012

Teden restavracij: vidimo se 2013

Le še ta vikend

Množičen in uspešen start!

Jesenski Teden restavracij, 17. - 25. 11.

Oblikovalska okuševalnica gostilni Rajh

Ksenija Mahorčič, Gostilna Mahorčič

Jagodic - Štefelin - Volčič

Ernesto Iaccarino, Don Alfonso 1890

Roland Trettl, restavracija Ikarus v Hangarju-7, Salzburg, Avstrija

Damian Partido Ruiz in Samuel Cruz Arjona, Španija

Antonino Maresca, restavracija Il Mosaico, Ischia, Italija

Mehmet Gürs, restavracija Mikla, Carigrad, Turčija

Uroš Štefelin, 1906, Bled

Elena Arzak, San Sebastian, Španija

Trendovska kulinarika

Johannes King

Wolfgang Puck

Alain Ducasse

Dieter Mueller

Na gradu preprostih jedi in dovršenih okusov

Kaj pa, če bi tokrat drugače?

Novo v novi slovenski kuhinji

Massimiliano Alajmo izziva vodo

Štajerska vrhunskost sredi dunajskega Mestnega parka

Spam je odpravljen

Ukinjanje ocenjevalcev

Slabe izkušnje

Knjiga in internet

Prvič, drugič in le še tretjič

Kaj pa moka?

Ambient in hrana

Pokvarjen vtis

Korektnost

Na recept

O izboru vin

O fotografiranju

O Čubru in ocenah

Otočec, Andrejevi, Koštomaj

Debeluh, Identita Golose, Milenium

Pri Debeluhu

Brioni, Mahorčič, Scabar

Lepo prosim za pomoč!

Higiena v kuhinji

Bralec o Livadi

Halo???

Hrana in dizajn

Leto dni

Olivno ali oljčno? 2

Olivno ali oljčno?

Odmevi 2

Odmevi

Slovar tujk

Las v juhi

Kdo je mesar? 2. del

Kdo je mesar?

Stare užance, drugič

NYT se je zmotil

Najlepša in najboljša knjiga sladic

Tudi tuja vina v Kaiserju

Fazane streljajo jeseni

Sončki

Malvazija

Bio kulinarika

Smučarska

Carnaroli in Bialetti

Mrzli krožniki

Dunajc in pommes

Sončki na Krvavcu in Rogli

Razočaranje na Mokrinah

Kupovanje megle...

Dvojna ocena

Anže ocenjuje

Odslej le: oljčno olje!

Navajen na stil

Kam za Martina?

Spet na pravi - ocenjevalski in časopisni strani!

Spet na pravi strani mize

Nič več ne bo tako - konec

Kuhar kot filmska zvezda 79. del

Glasbeni svetovalec za vino 78. del

O čakanju ter hitri in počasni hrani 77. del

O prijateljih in gostih 76. del

Kako naredijo vse to? 75. del

Rdeči bik in 40 kuharjev 74. del

Nedolgočasna oranžna štajerska intuicija 73. del

Paradoksi: francoski, štajerski, istrski 72. del

Domače nekoč in danes, tu in tam 71.del

Od 1:1 do vina na kozarec 70. del

Osem jedilnih listov ene gostilne 65. del

Dim cigare v kozarcu za vlaganje 69. del

Zgodba o grahovih raviolih 68. del

Tujci prihajajo. Pogrnimo! 67. del

Joj, je bilo dobro! 66. del

Življenje obrnjeno na glavo 64. del

Je ali ni odprto? 63. del

Ona in on na oni strani 62. del

Kreativno in prazno, tradicionalno in polno 61. del

Po zajtrku se dan (in gostilna) pozna 60. del

Nismo samo mi dobrojedci! 59. del

Gostilna je tudi tržnica 58. del

Kje radi in dobro jeste? 57. del

Preprosto se daleč pride 56. del

Ko navalijo turisti 55. del

Dizajn: urbano in ubrano 54. del

Dober kuhar ali dober natakar? 53. del

Tanek jedilni in debel vinski 52. del

Kaj napolni naše gostilne? 51. del

Najmanjše porcije v mestu? 50. del

Dvajset kuharjev in tisoč gostiln 49. del

O kosmatem pujsu in umazani redkvici 48. del

Išče se hrabri kuhar 47. del

Kakšna kapa za kozarce? 46. del

Nova kuhinja iz nove kuhinje 44. del

Le še Kitajska manjka 43. del

Biti mora nekaj posebnega! 42. del

Bistro, pardon, klub, v knjigarni 41. del

Bistro ali računalniški štedilniki? 40. del

Ni redne brez posebne ponudbe 39. del

Prireditveni center in gostilna 38. del

Za ase, po okusu in denarnici 37. del

Zakaj mesarji niso za? 36. del

Kar ne veš, lahko tudi boli 35. del

Si lahko privoščimo drugačnost? 34. del

Tudi kuharji spijo, mar ne! 33. del

Tako slabo ali tako dobro? 32. del

Pri svetem Petru čez mejo 31. del

Evropa, tu in tam, je nova, 30. del

Gostilniška resolucija 2006 II., 29. del

Gostilniška resolucija 2006 I. 28 del

Kdor dobro da, dobro dobi 27. del

Eksperiment in potešitev 26. del

V šoli pri Modri goski 25 del

Dve obličji ene gostilne 24. del

Zakaj je doma vedno drugače? 23. del

Joj, kako je preprosto dobro! 22. del

Kruh, vino in mehurčki 21. del

Pire, ne pa mišelinke! 20. del

Brez zgodbe ni okusa 19. del

Gostilna ali domači štedilnik? 18. del

Lomo, chorizo in ancho 17. del

Poceni, hitro, dobro, bistro 16. del

Pet ur za čebulno juho 15. del

Kosilo za 170 evrov 14. del

A la bourguignon 13. del

Gostilničar naj bo! 12. del

Picerija ali... 11. del

150 in 10 kvadratov kuhinje 10. del

Gremo v spletno gostilno 9. del

Kuhar na posodo 8. del

Mi daš recept? 7. del

Novi kuharji, nova agregatna stanja 6. del

Marketing na krožniku 5. del

Od rosemary do Ikleel-al-Jabal 4. del

Zakaj ni več mlečnih restavracij? 3. del

Sredozemlje na celini 2. del

Gostilna zaradi članka 1. del

   
Copyright (c) Rad dobrojem - TeND