Preusmerjeni boste na vivi.si
3
Iskalnik          
  

 



impressum 

Prijava na Dobre Novice
    pišite rad dobrojem
 
Rad Dobrojem na Facebooku

TYPO3 izdelava spletnih strani

 
Bistro, pardon, klub, v knjigarni 41. del
17.04.2006

O gostilni, ki je ni, morda pa nekoč bo





Dobil sem prijazno pismo! "Lepo bi bilo, če bi večkrat pisali o cenovno bolj dostopnih lokalih. Vem, da se kvaliteta plača, a zelo pogosto se da zelo dobro in okusno jesti tudi poceni, ne pa samo po astronomskih cenah. Zdi se mi namreč, da se je razpasla nova moda v Sloveniji, visoke cene, nič na krožniku še manj pa okusa, potem pa vsi hvalijo v kako "nobel" lokalu so bili. Pogrešam tisto preprostost, a izjemne okuse, ki jih človek lahko najde na mediteranskem podeželju (majhne vasice po Italiji, Franciji, pa tu in tam še v Provansi)."

Nekaj je bilo, torej, potrebno ukreniti. Kam? Poglejmo v knjigarno, če tam kaj piše... In je res. "Klub Vale Novak, društvo ljubiteljev filozofije, literature in kulinarike, v tretjem nadstropju!"

Klub je bistro

Stopnice so strme, a se splača. Zato, ker priplezate v bistro, o kakršnem je bilo veliko govora v prejšnjem Rožmarinu. Ne, torej, klasični pariški bistro, temveč sodoben urbani bistro, ki je od klasičnega vzel dušo, okuse, svežino, temu pa dodal svojo svetovljanskost in razgledanost.

Bistro-klasična je predvsem oprema, v kateri so glavna čustva. Vse je tako skrbno premišljeno, da je videti, kot da je nametano na kup. Toda ravno takšen "nered" imamo najraje. V bistroju, pardon, klubu, se je potrebno predvsem prijetno počutiti. V Vale Novakovem za to poskrbijo barve, slike, stoli, točilni bar. Celo nerodnost natakarja. In pozdrav kuharja, ki se skrije le, ko gre v hladilnik po novo sestavino. Vse se dogaja pred našimi očmi, božanje zaljubljencev pri sosednji mizi, žlobudranje prijateljic v kotu, poslovni dogovor pod rdečo mizo s kaktusom na steni, kuharjevo mešanje v voku. Celo lastnik pride mimo in se odpravi pod streho, da lahko potem opazujemo, kaj ima danes za kosilo. Če je gospodarju dobro, bo tudi nam, mar ne!

Vsebina, ne oblika

Za začetek so redkvice, maslo in sveži kruh. Koristno, zaradi lakote in pastisa. Le kje pri nas se ga še da dobiti? Trnovska solata je skrbno prebrana, samo najlepši listi in čim bolj različni. Popečen kozji sir je blag kot se za predjed spodobi. A zato ni kis prav nič blag. Kot se za solato tudi spodobi! "Kakšen kis uporabljate," sem bil radoveden. "Bom vprašal," se je znašel natakar in se vrnil s francoskim zeliščnim kisom. Brez pravega vinaigrette ni pravega bistroja!

Provansalski roze in Kupljenov renski rizling se nista prav nič pritoževala, ko so ju natočili v Ikeine kozarce, enakega mnenja pa so bile tudi jedi. V bistroju je, skratka, pomembna vsebina, ne oblika (oziroma njena cena). Ob tihih zvokih francoskih šansonov se kuharju ni prav nič mudilo, kar je za čas kosila med službo lahko tudi neprijetno. Še posebej, če je zaradi tega domiselno pretlačena zelenjava ob sveže opečenem okusnem fileju brancina skoraj mrzla. Tudi povokane (nova slovenska beseda?!) testenine z zelenjavo na sosednjem krožniku niso pokazale vrhunskosti, pač pa "le" dovolj svežine in preprostosti, ki sta, nenazadnje, danes še bolj cenjeni.

Filozofija

Bistro, pardon, klub, Vale Novak, je vsekakor velika in dobrodošla pridobitev slovenske gastro scene. Predvsem zaradi svoje filozofije, ki dokazuje, da brez nje dandanes ni več uspešne gostilne. Pri Vale Novakovih jedeh je ta v poudarkih.

Poudarek na kakovostnih živilih: "Vsa živila skrbno izberemo na ljubljanski tržnici ali pri preverjenih domačih dobaviteljih. Uporabljamo najkvalitetnejše oljčno, bučno in sončnično olje."

Poudarek na zdravju: "Pri izbiri in sestavi jedilnika mislimo na zdravje in dobro počutje in uporabljamo samo sveže sestavine."

Poudarek na domačem: "Sladice pečemo sami, v naši kuhinji, iz najboljšega masla, čokolade, jajc in moke."

Bistro je v originalu francoski, toda Vale Novak ne želi biti original, temveč predvsem sodoben. Zato ima francosko le gratinirano čebulno juho s popečenim kruhkom in grojerjem ter, seveda, francoske sire. No, ja, pa na kir in pastis ne smemo pozabiti. Več je vzhodnjaških vplivov, ker je to dandanes moderno: vzhodna juha po zahodno je čista zelenjavna juha s testeninami, zelenjavo, čilijem, ingverjem in popečenimi rakci; gyoze s solatko so zelenjavni azijski žlikrofi s sojino pomako s čilijem; povokane azijske testenine z zelenjavo so testenine z brokolijem in stročjim fižolom iz voka, s sojino in čilijevo omako. Seveda ne sme manjkati tudi slovensko: idrijski žlikrofi z žajbljevim maslom so v hiši narejene, s krompirjem in slanino polnjene testenine. Tako kot ne gre tudi brez Jaimieja: čvrsta solata po Jamieju je solata iz redkvic, jabolk, korenčka, rozin in mete, s popečenim kozjim sirom in sezamovim prelivom z medom. Predvsem pa je sezonsko, sveže, lahko in sredozemsko: solata Benedikt z beluši so beluši, zelena solata, paradižnik s češnjevcem, trdo kuhano jajce, rezina lososa, popečen kruhek in balzamična polivka; lignji na zeleni solati s kuhanim krompirjem so popečeni sveži lignji s sezonsko solato, prelivom s čilijem in meto ter kuhanim krompirjem; dnevna riba iz ponve z zelenjavnim pirejem je na hitro popečena sveža riba s pretlačeno gomoljasto zelenjavo in paradižniki. Pa še tisto, brez česar ne gre: dunajski zrezek s krompirjevo solato.

Literarni značaj klubu dajeta lepo slovensko spisan jedilni list in dunajsko zastavljena literarna kavarna z avstro-ogrskimi sladicami (rezina esterhazy, cesarski praženec). Svetovljanskost pa, dodatno, še vinska karta, ki na kozarec ponuja predvsem slovenska vina, toda v buteljkah so žlahtne kapljice iz vsega sveta: Chianti, Apulija, ronsko (bio) vino, Avstralija s Petrom Lehmannom, Gradiščansko, Pirenejci, Afrikaans, Bordojci (zmeren za 5.900, super za 11.900 in nad za 15.900), Burgundija, Provansa in - Štajerska.

Za vsak dan?

Z željo prijazne bralke z začetka tega zapisa se kosajo le Vale Novakove cene. Ni najbolj poceni! Za aperitiva, eno predjed, dve glavni jedi in dva kozarca vina sva plačala 8.000 tolarjev (33 evrov). Ni, da bi tako jedel vsak dan. Čeprav je bistro ravno temu namenjen. Toda, saj Vale Novak v trgovini s konceptom na ljubljanski Židovski stezi je vendar - klub!








Z jedilnega lista, ki ga (še) ni:

Skutin narastek z jabolki
Drugi imajo suhe zavitke, vi pa sočne narastke.

 


Preberite tudi:

Kuhamo z najboljšimi

3 chefi na pikniku

Kreativni chefi med Barcelono in Divjo obalo

Ideje in dizajn na žlici

Tomaž Kavčič v Lidlovi kuhinji

Batelina, pet let pozneje

SladoLent eBook

Peneče-divji večer v Pavusu

Večerja štirih rok v Rodiku

Ana Roš v Ikarusovi ligi prvakov

Potica, dve v eni

JB Restavracija

Maxim

Mojca Polak in študenti VSGT Maribor

Žibrat iz Habakuka v City

Zmagovalec k Ani in Kseniji

Tako je bilo - Teden restavracij 2013

Teden restavracij: kdaj spet?!

65 restavracij, 120 menijev, 13 evrov

3. SladoLent: več kot 10 tisoč dobrojedcev!

3. SladoLent: enaki jedi, različne ideje

3. SladoLent: pizza, krompir, pišče

3. SladoLent: Skaručna, Krištof, Mak

3. SladoLent: največja slovenska gostilna

Kavčič, Čarman, Tomič in 3 blejski chefi

3. SladoLent: Grega Vračko, Jure Tomič, Boštjan Rakar

3. SladoLent: Gregor Vračko, Nataša in Matej Tomažič, Borut Jovan

3. SladoLent: David Vračko, dijaki, Robi Žibrat

3. SladoLent: Kuhar, Bratovž, Žibrat

3. SladoLent: Repovž, Trapez, študenti

JB, nova kolekcija z nove njive

Trije chefi v Promenadi

Kopuni brez meja

Smučanje z okusom

Naj, naj, naj Kulinarično leto 2012

Teden restavracij: vidimo se 2013

Le še ta vikend

Množičen in uspešen start!

Jesenski Teden restavracij, 17. - 25. 11.

Oblikovalska okuševalnica gostilni Rajh

Ksenija Mahorčič, Gostilna Mahorčič

Jagodic - Štefelin - Volčič

Ernesto Iaccarino, Don Alfonso 1890

Roland Trettl, restavracija Ikarus v Hangarju-7, Salzburg, Avstrija

Damian Partido Ruiz in Samuel Cruz Arjona, Španija

Antonino Maresca, restavracija Il Mosaico, Ischia, Italija

Mehmet Gürs, restavracija Mikla, Carigrad, Turčija

Uroš Štefelin, 1906, Bled

Elena Arzak, San Sebastian, Španija

Trendovska kulinarika

Johannes King

Wolfgang Puck

Alain Ducasse

Dieter Mueller

Na gradu preprostih jedi in dovršenih okusov

Kaj pa, če bi tokrat drugače?

Novo v novi slovenski kuhinji

Massimiliano Alajmo izziva vodo

Štajerska vrhunskost sredi dunajskega Mestnega parka

Spam je odpravljen

Ukinjanje ocenjevalcev

Slabe izkušnje

Knjiga in internet

Prvič, drugič in le še tretjič

Kaj pa moka?

Ambient in hrana

Pokvarjen vtis

Korektnost

Na recept

O izboru vin

O fotografiranju

O Čubru in ocenah

Otočec, Andrejevi, Koštomaj

Debeluh, Identita Golose, Milenium

Pri Debeluhu

Brioni, Mahorčič, Scabar

Lepo prosim za pomoč!

Higiena v kuhinji

Bralec o Livadi

Halo???

Hrana in dizajn

Leto dni

Olivno ali oljčno? 2

Olivno ali oljčno?

Odmevi 2

Odmevi

Slovar tujk

Las v juhi

Kdo je mesar? 2. del

Kdo je mesar?

Stare užance, drugič

NYT se je zmotil

Najlepša in najboljša knjiga sladic

Tudi tuja vina v Kaiserju

Fazane streljajo jeseni

Sončki

Malvazija

Bio kulinarika

Smučarska

Carnaroli in Bialetti

Mrzli krožniki

Dunajc in pommes

Sončki na Krvavcu in Rogli

Razočaranje na Mokrinah

Kupovanje megle...

Dvojna ocena

Anže ocenjuje

Odslej le: oljčno olje!

Navajen na stil

Kam za Martina?

Spet na pravi - ocenjevalski in časopisni strani!

Spet na pravi strani mize

Nič več ne bo tako - konec

Kuhar kot filmska zvezda 79. del

Glasbeni svetovalec za vino 78. del

O čakanju ter hitri in počasni hrani 77. del

O prijateljih in gostih 76. del

Kako naredijo vse to? 75. del

Rdeči bik in 40 kuharjev 74. del

Nedolgočasna oranžna štajerska intuicija 73. del

Paradoksi: francoski, štajerski, istrski 72. del

Domače nekoč in danes, tu in tam 71.del

Od 1:1 do vina na kozarec 70. del

Osem jedilnih listov ene gostilne 65. del

Dim cigare v kozarcu za vlaganje 69. del

Zgodba o grahovih raviolih 68. del

Tujci prihajajo. Pogrnimo! 67. del

Joj, je bilo dobro! 66. del

Življenje obrnjeno na glavo 64. del

Je ali ni odprto? 63. del

Ona in on na oni strani 62. del

Kreativno in prazno, tradicionalno in polno 61. del

Po zajtrku se dan (in gostilna) pozna 60. del

Nismo samo mi dobrojedci! 59. del

Gostilna je tudi tržnica 58. del

Kje radi in dobro jeste? 57. del

Preprosto se daleč pride 56. del

Ko navalijo turisti 55. del

Dizajn: urbano in ubrano 54. del

Dober kuhar ali dober natakar? 53. del

Tanek jedilni in debel vinski 52. del

Kaj napolni naše gostilne? 51. del

Najmanjše porcije v mestu? 50. del

Dvajset kuharjev in tisoč gostiln 49. del

O kosmatem pujsu in umazani redkvici 48. del

Išče se hrabri kuhar 47. del

Kakšna kapa za kozarce? 46. del

Bica je kava in gostilna 45. del

Nova kuhinja iz nove kuhinje 44. del

Le še Kitajska manjka 43. del

Biti mora nekaj posebnega! 42. del

Bistro ali računalniški štedilniki? 40. del

Ni redne brez posebne ponudbe 39. del

Prireditveni center in gostilna 38. del

Za ase, po okusu in denarnici 37. del

Zakaj mesarji niso za? 36. del

Kar ne veš, lahko tudi boli 35. del

Si lahko privoščimo drugačnost? 34. del

Tudi kuharji spijo, mar ne! 33. del

Tako slabo ali tako dobro? 32. del

Pri svetem Petru čez mejo 31. del

Evropa, tu in tam, je nova, 30. del

Gostilniška resolucija 2006 II., 29. del

Gostilniška resolucija 2006 I. 28 del

Kdor dobro da, dobro dobi 27. del

Eksperiment in potešitev 26. del

V šoli pri Modri goski 25 del

Dve obličji ene gostilne 24. del

Zakaj je doma vedno drugače? 23. del

Joj, kako je preprosto dobro! 22. del

Kruh, vino in mehurčki 21. del

Pire, ne pa mišelinke! 20. del

Brez zgodbe ni okusa 19. del

Gostilna ali domači štedilnik? 18. del

Lomo, chorizo in ancho 17. del

Poceni, hitro, dobro, bistro 16. del

Pet ur za čebulno juho 15. del

Kosilo za 170 evrov 14. del

A la bourguignon 13. del

Gostilničar naj bo! 12. del

Picerija ali... 11. del

150 in 10 kvadratov kuhinje 10. del

Gremo v spletno gostilno 9. del

Kuhar na posodo 8. del

Mi daš recept? 7. del

Novi kuharji, nova agregatna stanja 6. del

Marketing na krožniku 5. del

Od rosemary do Ikleel-al-Jabal 4. del

Zakaj ni več mlečnih restavracij? 3. del

Sredozemlje na celini 2. del

Gostilna zaradi članka 1. del

   
Copyright (c) Rad dobrojem - TeND