Odprite omaro. Vzemite konzervo, ki se vam najbolj nasmiha. Približajte jo mikrovalovni pečici. Tako, da bo videla bar kodo. Na pečici se prižigajo in ugašajo lučke. Čez nekaj trenutkov se odprejo njena vrata. Položite konzervo na pladenj ter sedite za mizo... Tako bo videti vaše kuhanje v prihodnosti. Konzerva sicer ne bo takšna kot ste je vajeni s taborjenja, temveč bo v njej pripravljena hrana po receptu znanega svetovnega kuharja, toda vseeno bo to še vedno konzerva. In bar koda na njej bo mikrovalovki (s čitalcem bar kode) povedala, na katero spletno mesto naj se internetno poveže ter tam prebere podrobna navodila za pripravo konzerve. Več o tem, kako bomo kuhali v prihodnosti - hladilnik bomo vprašali: "Kaj naj danes kuham?" in odgovoril nam bo s spiskom receptom, sestavljenih glede na vsebino v njem - si lahko pogledate na www.microsoft.com/athome/videos/default.mspx. Dobra vest za gostilne Vam je všeč? Odvisno od konzerve... Vsekakor pa so takšne napovedi prihodnosti dobra vest za gostilne. V prihodnosti bomo - ob takšni domači hrani -, torej, še raje zahajali vanje. V dobre, seveda! Gostilniški odgovor na prihodnost bo zato pogled v preteklost. Saj se to po svetu že dogaja! Saj je tudi Rožmarin na začetku svojega dnevnika takšnim gostilnam posvetil veliko prostora. Gostilnam, ki ponujajo hrano iz ne tako dragih sestavin in z ne tako velikimi dodatnimi stroški, toda s kakovostjo zvezdic, za sprejemljivo ceno. Najbolj znani svetovni kuharji so jih odprli: Yves Camdeborde kar dva; Alain Senderens je po 28. letih Michelinu rekel, da ne želi več treh zvezdic, zaprl Lucas Carton, kjer je večerja na osebo stala 300 evrov, in odprl Senderens bistro z večerjami za 30 evrov; Thierry Blanqui ima bistro Le Beurre Noisette; Joel Robuchon, ki je že zdavnaj šel v pokoj, se je vrnil s kulinaričnim ateljejem bistro tipa; v ZDA imajo bistroje Keller, Boulud, Vongerichten... Toda v letu dni se veliko spremeni. Ne le, da so mikrovalovke dobile čitalce bar kod, temveč tudi bistroji niso več tako poceni. Bolj so postajali moderni, manj so ostajali bistroji... Kar poskušajte danes v Parizu priti brez rezervacije v kakšnega od in bistrojev. In če vam bo že uspelo, boste iz njega odšli lažji za nekaj sto evrov! Bistro ne meče stran Zato je potrebno poiskati bistroje in kuharje, ki še niso znani. Le v takšnih še imajo kuhinjo za vsak dan in za vsako priložnost. Na jedilnem listu so jedi, ki jih imamo vsi radi. In takšne, ki jih je potrebno pripraviti vnaprej. Ker potrebujejo čas! To so takšne jedi, ki se ne mečejo stran. Kar ostane, se lahko zvečer ali jutri uporabi ponovno, v novi jedi. Takšni bistroji ne prenesejo hitenja, kompromisov in slabe volje. Tudi hrana mora uživati, ko se kuha! Oziroma: če kuhar pri svojem delu uživa, potem uživa tudi gost! Ki v bistroju ni sam, temveč s prijatelji. Bistro jedi še bolj teknejo, če jih delite s svojim sosedom. Ena juha se da zajemati s tremi žlicami. Čas ni pomemben Bistro ne pozna kosila ali večerje, bistro jedi lahko naročite že za zajtrk, popoldan ali pozno zvečer. Zato je bistro gostilna odprta zgodaj zjutraj in zaprta pozno zvečer. In ves čas iz kuhinje prijetno diši. Nič čudnega, da je tudi Ljubljana dobila svoj sodoben bistro. O njem pa več prihodnjič! On zanjo "Bistro, bistro," se je drla še skozi vrata. "Kaj je bistro," se je čudil. "Nič ni bistro, temveč hitro. Mar ne znaš rusko?" se je smejala in pogledovala proti štedilniku. "Lačna sem! Kosilo, prosim, hitro, hitro, bistro, bistro!" Koromačev ragu z ostrigarji in kruhovim cmokom Čas priprave 25 minut. Za 2: 1 koromač, 100 g ostrigarjev, 2 žlici masla, 2 žlici olivnega olja, 50 ml zelenjavne juhe, 100 ml sladke smetane, 1 žlica suhega vermuta, 4 rezine toasta, 2 jajci, 1 žlica sesekljanega peteršilja ali drobnjaka, 3 žlice mleka, sol, muškatni orešek. 1. Za kruhova cmoka je toast narezal na drobne kocke in ga dobro pregnetel z jajci, mlekom, žlico olja, soljo in muškatnim oreškom. Posodici za narastke je dobro namastil z maslom, napolnil s kruhovo maso, prekril s prozorno folijo in ju kuhal v mikrovalovni pečici na 600W približno 3 minute. 2. Koromaču je izrezal trdi kocen in ga nato narezal na tanke trakove. Ostrigarje je narezal na majhne kose. V ponvi je segrel preostalo olje in maslo in na močni vročini pražil gobe nekaj minut. Dodal je narezani koromač, ga popražil, zalil z vermutom, juho in smetano ter kuhal še nekaj minut. Na koncu je ragu začinil s soljo in poprom. Pred serviranjem ga je potresel s koromačevim zelenjem. "Mmm," je cmokala od ugodja. "Pravi bistro!" je hvalila. "Pa čeprav si si pomagal z mikrovalovko..." | 
