Preusmerjeni boste na vivi.si
3
Iskalnik          
  

 



impressum 

Prijava na Dobre Novice
    pišite rad dobrojem
 
Rad Dobrojem na Facebooku

TYPO3 izdelava spletnih strani

 
Za ase, po okusu in denarnici 37. del
11.03.2006

O gostilni, ki je ni, morda pa nekoč bo








Rad Dobrojem je dobil (internetno) pismo: "Brez veze... Le kakšen bo šele lokal! Če sploh bo?!" Ves prestrašen je takoj tekel pogledat. In se pomirjen zazrl v veliko luknjo. Brnelo je in se kadilo, eni so rušili, drugi so že zidali, skratka, zunaj je padal sneg, znotraj pa je že dišalo po Rožmarinu.

Pred mrazom in napoto se je umaknil v zabojnik ob gradbišču, kjer pa je bilo še manj prostora. Arhitekta, vodja gradbišča, nadzorni, statik, projektant so se sklanjali nad načrti, da ga še opazili niso. "Tukaj bo potrebna nova preklada... tista vrata je bolje pomakniti navzdol... ta stena bo še padla... kje je tehnolog z načrtom kuhinje?" Na steni je našel velik list papirja, podoben koledarju. "Terminski plan Rožmarina" je prebral. "Torej bo!" si je oddahnil.

Iskrivi Klenarjevi mehurčki

A kmalu je prišlo novo pismo. "Če res bo, kakšen pa bo, ta Rožmarin?" Zato ga je šel iskati. Morda pa je že kje? Najprej je, seveda, pogledal po Ljubljani. O kom se največ govori? Kdo je najbolj in?

V paviljonu je bilo (študentsko) polno, pod Asovimi oboki pa so sveže pogrnjene mize in pecljati kozarci samevali. "Aperitiv za začetek, da boste lažje izbrali?" jih je pozdravil natakar in ponudil penino, ki je "najbrž še ne poznate. Koprski enolog Iztok Klenar je naredil svojo polnitev, Klen art." Spoznali so iskrivost mehurčkov in okus, ki se ne podreja večini, zato še njim ni bilo do branja vedno istega. "Želite, da vam jaz sestavim kosilo?" se je ponudil natakar, ki je bil v takšni vlogi očitno že velikokrat.

K mehurčkom je najprej prinesel led, na njem pa vzdolžne rezine korenja. V košarici so bile tri vrste kruha z domačimi grisiniji. Na belem pladnju s tremi vdolbinami pa še olivno olje, groba morska sol in sesekljane olive. Dovolj vsega, da se je lakota še bolj razdražila.

"Tako, škampov karpačo za začetek. Sveži škampi, sveže stisnjen oranžni sok in olivno olje. Zraven pa malo zeliščnega kruha." Že slika na krožniku je bila lepa. Okus pa, brez pretiravanja, božanski. Nobene umetnosti, le okusi, ki jim je kuhar dovolil razposajeno in veselo divjati ter kričati po krožniku. Le kako je tako tanko zrezal nežne repke, ki nimajo sploh nobenega odmrznjenega okusa? In kako dobro se ujemata oranžni sok in olivno olje, ki se barvno prelivata po rožnatem rakovem mesu! Pogovor za mizo je zamrl, hitrost vilic se je upočasnila. Vsak je bil sam s svojimi grižljaji, le upali so družno: "Naj čim dalje traja!"

A ni trajalo dolgo. Od praznega krožnika do novega, polnega. Bil je pač teden, ko so bili poslovneži s svojimi šolarji na smučanju, zato je kuhar hitel le zanje. Za nadaljevanje jim je natakar izbral preizkušeno Asovo klasiko. "Jastoga smo razdelili med tri in ga pripravili s svežim paradižnikom, peperončini in tankimi rezanci." Malo pekoče in malo sladko se je izmenjavalo v ustih. Ponovno brez velike umetnosti, pa vseeno dovršeno. Kar ni naredila kakovost sestavin, so naredile vilice. Ovijale so in ovijale. Še en gib za ponavljanje. Zato mora imeti dobra gostilna svoje, prepoznavne jedi. Da lahko gostje ponavljajo. Vmes pa, seveda, vedno znova poplaknejo. Z Blažičevo rebulo, recimo. Ker je tako lahka in sveža. In, ker še ni konec kosila.

Enainštirideset za tri

Pri glavni jedi pa jim je natakar prepustil malo izbire. "Brancin ali grdobina?" Složno so izbrali žabo. "Pravilno," je pohvalil natakar in hitro prinesel vsakemu po dve rezini njenega debelega repa, na hitro popečeni na žaru in položeni na svežo rukolo, ki so jo barvno dopolnjevale majhne kocke sladke rdeče paprike. Čez vse je bilo nadrobljeno tanko vlečeno testo, zraven pa le še steklenička, bolj gostega, bolj zelenega, bolj aromatičnega olivnega olja.

A v tretje vseeno ni šlo rado. Čeprav je Asov kuhar nadaljeval s formulo preprostosti, ki je vrhunskim sestavinam pustila prvinskost, bi glavna jed le zahtevala več njegove roke in znanja. Kot da bi rekel vajencu: "To pa kar ti pripravi, saj ni težko!" Kot da bi šel gost sam v ribarnico in mimo branjevke. Kot da, torej, ne bi bil v - Asu! Pa četudi je bila zraven v kozarcu Simčičeva šardonejeva selekcija.

Je pa bilo sladko nadaljevanje spet asovsko. Tradicionalna borovničeva torta, ki je na pogled smetanasto težka, na okus pa beljakovo lahka, čokoladna hišna torta, ki je vesolje daleč od drugod običajnih "saherc" in vroč čokoladni narastek, ki je na potovanju od kuharja do gosta sicer uplahnil, a se vseeno veselo razlil. In spet preizkušena formula: brez čira čara, preprosta belina krožnikov, sicer trendovsko zaobljena in oglata, z jedjo v glavni vlogi in le majhno "lužo" omake.

No ja, a s tem asovstva še ni bilo konec. "Koliko bomo plačali?" smo se šli majhno stavo, ko je natakar sešteval. 28, 32, 39 so bile stavne kombinacije. A nihče ni zadel. Zmagala je 41! Za tri za kosilo, ki bi mu Rad Dobrojem dal sicer 5 (od 6) ni malo. Ljubljana je očitno res že v Evropi. Sicer pa, koliko sploh stane kosilo v Evropi? Vprašanje za prihodnji teden.

On zanjo

"Brrr, kako me zebe!" je rekla, ko je odprla oči. "Joj, kako je mraz!" je ponovila, ko je zajtrkovala kar na radiatorju. "Pa kdaj bo že konec te zibe?" se je jezila, ko je praskala led z avtomobila.

Zimska enolončnica

Čas priprave 45 minut, 412 kcal/osebo.

Za 4: 300 g ohrovta, 3 rdeče čebule, 50 g posušenega paradižnika v olju, 8 žlic olivnega olja, 1 l instant zelenjavne juhe, 120 g testenin, 2 žlici sesekljanega peteršilja, 20 g sesekljanih mandljev, 1 žlica limonine lupinice, 20 g drobtin, poper, 1 konzerva belega fižola, nekaj vejic svežega timijana.

1. Ohrovt je očistil in ga narezal na trakove. Čebulo je olupil, razpolovil in narezal na tanke kolobarje. Posušeni paradižnik je narezal na trakove. V posodi je segrel 2 žlici paradižnikovega in 2 žlici olivnega olja ter čebulo stekleno opražil. Dodal je ohrovt in paradižnik, dušil 2 minuti in zalil z juho. Kuhal je pokrito na majhni vročini 15 minut.

2. V slani vodi je skuhal majhne polžke in jih dobro odcedil. Preostalo olje, peteršilj, mandlje, limonino lupinico, drobtine, sol in poper je zmešal v gladko pasto. Fižol je na cedilu dobro odcedil.

3. Timijan je osmukal in ga s fižolom in testeninami zamešal v enolončnico. Še enkrat jo je zavrel, začinite s soljo in poprom ter ponudil z začimbno pasto.

"Te še zebe?" jo je vprašal. "Šeeeee!" se je stresla. "Toda, sladice nimam," je razočarano odgovoril. "O imaš, imaš," se je zasmejala. "Le objeti me moraš!"








Z jedilnega lista, ki ga (še) ni:

Grdobina na krompirjevem pireju
Nekaj posebnega v tej jedi je - krompir!
Tarte z makaroni
Pašta je italijanski bistro, tarte pa francoski. V tej jedi sta oba.


Preberite tudi:

Kuhamo z najboljšimi

3 chefi na pikniku

Kreativni chefi med Barcelono in Divjo obalo

Ideje in dizajn na žlici

Tomaž Kavčič v Lidlovi kuhinji

Batelina, pet let pozneje

SladoLent eBook

Peneče-divji večer v Pavusu

Večerja štirih rok v Rodiku

Ana Roš v Ikarusovi ligi prvakov

Potica, dve v eni

JB Restavracija

Maxim

Mojca Polak in študenti VSGT Maribor

Žibrat iz Habakuka v City

Zmagovalec k Ani in Kseniji

Tako je bilo - Teden restavracij 2013

Teden restavracij: kdaj spet?!

65 restavracij, 120 menijev, 13 evrov

3. SladoLent: več kot 10 tisoč dobrojedcev!

3. SladoLent: enaki jedi, različne ideje

3. SladoLent: pizza, krompir, pišče

3. SladoLent: Skaručna, Krištof, Mak

3. SladoLent: največja slovenska gostilna

Kavčič, Čarman, Tomič in 3 blejski chefi

3. SladoLent: Grega Vračko, Jure Tomič, Boštjan Rakar

3. SladoLent: Gregor Vračko, Nataša in Matej Tomažič, Borut Jovan

3. SladoLent: David Vračko, dijaki, Robi Žibrat

3. SladoLent: Kuhar, Bratovž, Žibrat

3. SladoLent: Repovž, Trapez, študenti

JB, nova kolekcija z nove njive

Trije chefi v Promenadi

Kopuni brez meja

Smučanje z okusom

Naj, naj, naj Kulinarično leto 2012

Teden restavracij: vidimo se 2013

Le še ta vikend

Množičen in uspešen start!

Jesenski Teden restavracij, 17. - 25. 11.

Oblikovalska okuševalnica gostilni Rajh

Ksenija Mahorčič, Gostilna Mahorčič

Jagodic - Štefelin - Volčič

Ernesto Iaccarino, Don Alfonso 1890

Roland Trettl, restavracija Ikarus v Hangarju-7, Salzburg, Avstrija

Damian Partido Ruiz in Samuel Cruz Arjona, Španija

Antonino Maresca, restavracija Il Mosaico, Ischia, Italija

Mehmet Gürs, restavracija Mikla, Carigrad, Turčija

Uroš Štefelin, 1906, Bled

Elena Arzak, San Sebastian, Španija

Trendovska kulinarika

Johannes King

Wolfgang Puck

Alain Ducasse

Dieter Mueller

Na gradu preprostih jedi in dovršenih okusov

Kaj pa, če bi tokrat drugače?

Novo v novi slovenski kuhinji

Massimiliano Alajmo izziva vodo

Štajerska vrhunskost sredi dunajskega Mestnega parka

Spam je odpravljen

Ukinjanje ocenjevalcev

Slabe izkušnje

Knjiga in internet

Prvič, drugič in le še tretjič

Kaj pa moka?

Ambient in hrana

Pokvarjen vtis

Korektnost

Na recept

O izboru vin

O fotografiranju

O Čubru in ocenah

Otočec, Andrejevi, Koštomaj

Debeluh, Identita Golose, Milenium

Pri Debeluhu

Brioni, Mahorčič, Scabar

Lepo prosim za pomoč!

Higiena v kuhinji

Bralec o Livadi

Halo???

Hrana in dizajn

Leto dni

Olivno ali oljčno? 2

Olivno ali oljčno?

Odmevi 2

Odmevi

Slovar tujk

Las v juhi

Kdo je mesar? 2. del

Kdo je mesar?

Stare užance, drugič

NYT se je zmotil

Najlepša in najboljša knjiga sladic

Tudi tuja vina v Kaiserju

Fazane streljajo jeseni

Sončki

Malvazija

Bio kulinarika

Smučarska

Carnaroli in Bialetti

Mrzli krožniki

Dunajc in pommes

Sončki na Krvavcu in Rogli

Razočaranje na Mokrinah

Kupovanje megle...

Dvojna ocena

Anže ocenjuje

Odslej le: oljčno olje!

Navajen na stil

Kam za Martina?

Spet na pravi - ocenjevalski in časopisni strani!

Spet na pravi strani mize

Nič več ne bo tako - konec

Kuhar kot filmska zvezda 79. del

Glasbeni svetovalec za vino 78. del

O čakanju ter hitri in počasni hrani 77. del

O prijateljih in gostih 76. del

Kako naredijo vse to? 75. del

Rdeči bik in 40 kuharjev 74. del

Nedolgočasna oranžna štajerska intuicija 73. del

Paradoksi: francoski, štajerski, istrski 72. del

Domače nekoč in danes, tu in tam 71.del

Od 1:1 do vina na kozarec 70. del

Osem jedilnih listov ene gostilne 65. del

Dim cigare v kozarcu za vlaganje 69. del

Zgodba o grahovih raviolih 68. del

Tujci prihajajo. Pogrnimo! 67. del

Joj, je bilo dobro! 66. del

Življenje obrnjeno na glavo 64. del

Je ali ni odprto? 63. del

Ona in on na oni strani 62. del

Kreativno in prazno, tradicionalno in polno 61. del

Po zajtrku se dan (in gostilna) pozna 60. del

Nismo samo mi dobrojedci! 59. del

Gostilna je tudi tržnica 58. del

Kje radi in dobro jeste? 57. del

Preprosto se daleč pride 56. del

Ko navalijo turisti 55. del

Dizajn: urbano in ubrano 54. del

Dober kuhar ali dober natakar? 53. del

Tanek jedilni in debel vinski 52. del

Kaj napolni naše gostilne? 51. del

Najmanjše porcije v mestu? 50. del

Dvajset kuharjev in tisoč gostiln 49. del

O kosmatem pujsu in umazani redkvici 48. del

Išče se hrabri kuhar 47. del

Kakšna kapa za kozarce? 46. del

Bica je kava in gostilna 45. del

Nova kuhinja iz nove kuhinje 44. del

Le še Kitajska manjka 43. del

Biti mora nekaj posebnega! 42. del

Bistro, pardon, klub, v knjigarni 41. del

Bistro ali računalniški štedilniki? 40. del

Ni redne brez posebne ponudbe 39. del

Prireditveni center in gostilna 38. del

Zakaj mesarji niso za? 36. del

Kar ne veš, lahko tudi boli 35. del

Si lahko privoščimo drugačnost? 34. del

Tudi kuharji spijo, mar ne! 33. del

Tako slabo ali tako dobro? 32. del

Pri svetem Petru čez mejo 31. del

Evropa, tu in tam, je nova, 30. del

Gostilniška resolucija 2006 II., 29. del

Gostilniška resolucija 2006 I. 28 del

Kdor dobro da, dobro dobi 27. del

Eksperiment in potešitev 26. del

V šoli pri Modri goski 25 del

Dve obličji ene gostilne 24. del

Zakaj je doma vedno drugače? 23. del

Joj, kako je preprosto dobro! 22. del

Kruh, vino in mehurčki 21. del

Pire, ne pa mišelinke! 20. del

Brez zgodbe ni okusa 19. del

Gostilna ali domači štedilnik? 18. del

Lomo, chorizo in ancho 17. del

Poceni, hitro, dobro, bistro 16. del

Pet ur za čebulno juho 15. del

Kosilo za 170 evrov 14. del

A la bourguignon 13. del

Gostilničar naj bo! 12. del

Picerija ali... 11. del

150 in 10 kvadratov kuhinje 10. del

Gremo v spletno gostilno 9. del

Kuhar na posodo 8. del

Mi daš recept? 7. del

Novi kuharji, nova agregatna stanja 6. del

Marketing na krožniku 5. del

Od rosemary do Ikleel-al-Jabal 4. del

Zakaj ni več mlečnih restavracij? 3. del

Sredozemlje na celini 2. del

Gostilna zaradi članka 1. del

   
Copyright (c) Rad dobrojem - TeND