Preusmerjeni boste na vivi.si
3
Iskalnik          
  

 



impressum 

Prijava na Dobre Novice
    pišite rad dobrojem
 
Rad Dobrojem na Facebooku

TYPO3 izdelava spletnih strani

 
Tako slabo ali tako dobro? 32. del
07.02.2006

O gostilni, ki je ni, morda pa nekoč bo


Igrače v kozarcu, okus v ustih


Pred vrati novega hotela je leseni kuhar s palcem in kazalcem vabil noter: "Mmm, kako je dobro!" in ponujal "postrv na žaru, škampi na buzaru, steaki na več načinov". Pa sva vstopila, saj so bile tudi mize lepo pogrnjene.

"Z a la carte ponudbo šele začenjamo, zato še nimamo široke ponudbe," se je opravičila simpatična natakarica. Kaj pa imate? Nekaj za začetek? "Predjedi nimamo!" Dobro, pa od glavnih jedi? "Postrv in stejke!" Kaj pa škampe? "Bom vprašala v kuhinji." In se je hitro vrnila z odgovorom: "Nimamo!"

Postrv na žaru je bila mehka kot da bi se kuhala in brez okusa kot da bi bila plastična. Pomfrit pa je svež, sva se tolažila. Ob stejku, lepo okroglem in debelem kosu pljučne, ki je bil celo malo rožnat v sredini, je bila za spremljavo zelenjava. Toda mrzla! Kaj pa kos kruha, lahko dobim? "Žal, kruh imamo samo za penzionske goste!"

Ko sva plačala debelih 5.600 tolarjev, se je natakarica še enkrat opravičila. "Upam, da bomo prihodnjič, ko bosta prišla, že imeli več ponudbe..."

Midva pa sva upala, da tudi Rožmarinov kuhar ne bo rekel: "Le za dva škampov že ne bom delal! Reci jima, da jih nimamo!"? In da nato ne bo vrgel na krožnik na pol odmrznjeno zelenjavo, vse skupaj potisnil v mikrovalovko, potem pa pozabil pritisniti gumb za vklop.

Kaj, če bomo tudi v Rožmarinu sami pekli kruh, a bo natakarica gostom rekla: "Kruha nimamo! Smo ga sami pojedli!"? Kaj, če bomo tudi v Rožmarinu vsak dan zjutraj imeli sestanek, na katerem se bomo dogovorili, kako bomo čez dan crkljali naše goste, zvečer, ko bodo zadnji odšli, pa bomo v knjigi pritožb brali zgode in nezgode?

V Šikerjevi kleti

Čeprav so tiste druge bojazni še večje. Ne tiste, namreč, ali bo tudi Rožmarin tako slab, temveč ravno obratne. Ali bo Rožmarin tako dober? Ko  sem ocenjeval gostilne, mi nobena ni bila (dovolj) dobra. Zdaj, ko (na papirju) odpiram Rožmarin, so mi vse super... Prej sem iskal njihove napake, zdaj povsod vidim njihove prednosti... Bo Rožmarin znal to in tako?

Pri Šikerju so nas zadnjič, po sladici, še povabili: "Ste že bili v naši kleti? Greste na požirek sladkega?" V sto trideset let stari kleti je na sredini velik degustacijski prostor, s sabljo za penine in visokopecljatimi kozarci za najboljše kapljice ledenih trgatev in jagodnih izborov štajerskih vinogradniških ponosov. Levo in desno sta veliki okni, za katerima se skrivajo vinski zakladi. Malo naprej pa je še velika omara, od katere ima ključ le gospa Breda. ker jo je tudi sama napolnila. A tudi vam jo bo rada odprla, le recite ji, da bi radi videli njeno ozimnico. In potem vas bodo mimo šanka po strmih zavitih stopnicah odpeljali v staro klet in vam iz omare v vrečko za popotnico dali eno od gospodaričinih marmelad.

Tudi Rožmarin mora imeti klet, kako bi naj sicer dal poudarek vinom! Toda, kako bomo v enem prostoru lahko hladili bela vina na 8 stopinj in rdeča na 16? Bo to sploh klet, če bo nova in umetno hlajena? Klet brez obokov? Klet z oknom? No ja, vse to bo še vedno boljše od gostinske hladilne omare s kričečim pivovarskim napisom, ki stoji na najbolj vidnem mestu sredi slovenskih gostiln.

Rožmarin bo imel tudi trgovino z lastno ozimnico. Toda, bodo Rožmarinove marmelade tudi tako dobre kot tiste od Šikerjeve gospodarice? Pa na majhno vrečko, za gospe po dobri večerji, za le pozdrav in na svidenje, ne smemo pozabiti!

Vinsko svetovanje pri Pecu

Ali pa zadnjič pri Pecu. Včasih bi si v novinarsko beležko zapisal, da so bile gobice in slanina na testeninah sicer drobno sesekljane in zato še boljše spražene, toda kaj ko jim kupljeni rezanci niso bili dorasli, da sta na krožniku bili dve jedi namesto ene. Pa da je bil file po divjačinsko najboljše, kar srna da, toda kljub njegovem rožnatem prelivanju, ki je razkrivalo peko v kosu, je ob dandanašnjih kuharskih tehnikah, ki ne pretiravajo z vročino a zato ne varčujejo z urami počasnega pečenja, divjačina lahko še bolj sočna in mehka, s še več okusa po jetrih in orehih.

A zdaj sem se le čudil in bal... Kako suvereno sta se Matevž in Leon sukala med steklenicami, ki sta jih ob vsaki jedi izbrala par, nato pa razkrivala, zakaj se je sicer suhi Valdhuberjev rumeni muškat bolj ujel z juho iz muškatne buče, toda polsuhi ptujski zeleni silvanec Noblese je imel zato raje majhne kozice v njej.

In kaj je to v visokem trebušastem kozarcu? Na dnu je sladko in kislo obenem, v sredini je taninasto, da bi bilo skoraj grenko, če ne bi rob objemalo nekaj gladkega in sladkega. Kot igrače, ki jih je kuhar razmetal, da bi jih nato vinski svetovalec s Protnerjevim chardonnayem reserve letnika 2001 v ustih spet pospravil v izzivalno jed terine dimljene postrvi, ki objeta z želejem vinjaka Pilon letnika 1972 počiva na redukciji balzamičnega kisa.

Pa kako smo ploskali modremu pinotu, češ, kako kavalirski je bil do penastega matevža, v katerega je kuhar Iztok kanil nekaj kapljic tartufjega olja in čezenj tudi malo naribal. Seveda, saj modri pinot ni saden, smo ugotavljali z grgranjem, temveč - kot bi rekli Francozi - animaličen, zato se poda k tartufom. Toda, "ne," je rekel ta mladi Pecov gospodar, "ni šel k matevžu, temveč k slanini, sušeni v pečici!" Si bodo tudi Rožmarinovi vinski svetovalci upali tako poučiti goste, ki imajo sicer vedno prav?

Me res zanima, če se tovrstne dileme in strahovi - "Smo tudi mi tako dobri (ali tako slabi)?" - motajo le po Rožmarinovi glavi, ali podobno razmišljajo tudi drugi gostilničarji.

On zanjo

"Testenine bi!" je oznanila, ko je prišel spet njegov dan. "Ni problema," je bil vesel lahke naloge, "karbonara, bolonjeze ali milaneze?" A ni nič izbrala. "Veš kaj," je rekla namesto tega, "ne boš me tako klasično odpravil. To ponuja vsaka navadna gostilna! Bodi, vendar, boljši od njih!"

Špageti z bučkami in gorgonzolo

Čas priprave 30 minut, 607 kcal/osebo.

Za 2: 2 majhni bučki, 1 strok česna, 1 žlička nastrgane limonine lupinice, 2 žlici olivnega olja, sol, poper, 200 g špagetov, 20 g masla, 100 g gorgonzole.

1. Bučki je umil, po dolgem prerezal na štiri dele in jih nato narezal na 1/2 cm velike kose. Česen je olupil in stisnil. Maslo in gorgonzolo je narezal na majhne kocke.

2. V veliki ponvi je segrel olje in na močnem ognju pražil narezane bučke nekaj minut, da so dobile zlato rjavo barvo. Nato je dodal še česen, malce popražil ter začinil s soljo in poprom. Na koncu je dodal še limonino lupinico.

3. Špagete je skuhal v slani vodi, jih dobro odcedil in pri tem shranil 40 ml vode od kuhanja. Odcejene špagete in vodo od kuhanja je zamešal med pražene bučke, dodal  maslo in polovico gorgonzole ter vse skupaj pražil 2 minuti. V ogreta globoka krožnika je naložil špagete, jih potresel s preostalo gorgonzolo in takoj ponudil.

"Pa zakaj te je bilo strah," ga je vprašala med navijanjem. "Saj, vendar, znaš!"








Z jedilnega lista, ki ga (še) ni:

Rižota s cvetačo
Drugače, je rekel že Jaimie, mi pa za njim.
Polentin gratin s svinjskim filejem
Če vam ni do mesa, ga kar izpustite.


Preberite tudi:

Kuhamo z najboljšimi

3 chefi na pikniku

Kreativni chefi med Barcelono in Divjo obalo

Ideje in dizajn na žlici

Tomaž Kavčič v Lidlovi kuhinji

Batelina, pet let pozneje

SladoLent eBook

Peneče-divji večer v Pavusu

Večerja štirih rok v Rodiku

Ana Roš v Ikarusovi ligi prvakov

Potica, dve v eni

JB Restavracija

Maxim

Mojca Polak in študenti VSGT Maribor

Žibrat iz Habakuka v City

Zmagovalec k Ani in Kseniji

Tako je bilo - Teden restavracij 2013

Teden restavracij: kdaj spet?!

65 restavracij, 120 menijev, 13 evrov

3. SladoLent: več kot 10 tisoč dobrojedcev!

3. SladoLent: enaki jedi, različne ideje

3. SladoLent: pizza, krompir, pišče

3. SladoLent: Skaručna, Krištof, Mak

3. SladoLent: največja slovenska gostilna

Kavčič, Čarman, Tomič in 3 blejski chefi

3. SladoLent: Grega Vračko, Jure Tomič, Boštjan Rakar

3. SladoLent: Gregor Vračko, Nataša in Matej Tomažič, Borut Jovan

3. SladoLent: David Vračko, dijaki, Robi Žibrat

3. SladoLent: Kuhar, Bratovž, Žibrat

3. SladoLent: Repovž, Trapez, študenti

JB, nova kolekcija z nove njive

Trije chefi v Promenadi

Kopuni brez meja

Smučanje z okusom

Naj, naj, naj Kulinarično leto 2012

Teden restavracij: vidimo se 2013

Le še ta vikend

Množičen in uspešen start!

Jesenski Teden restavracij, 17. - 25. 11.

Oblikovalska okuševalnica gostilni Rajh

Ksenija Mahorčič, Gostilna Mahorčič

Jagodic - Štefelin - Volčič

Ernesto Iaccarino, Don Alfonso 1890

Roland Trettl, restavracija Ikarus v Hangarju-7, Salzburg, Avstrija

Damian Partido Ruiz in Samuel Cruz Arjona, Španija

Antonino Maresca, restavracija Il Mosaico, Ischia, Italija

Mehmet Gürs, restavracija Mikla, Carigrad, Turčija

Uroš Štefelin, 1906, Bled

Elena Arzak, San Sebastian, Španija

Trendovska kulinarika

Johannes King

Wolfgang Puck

Alain Ducasse

Dieter Mueller

Na gradu preprostih jedi in dovršenih okusov

Kaj pa, če bi tokrat drugače?

Novo v novi slovenski kuhinji

Massimiliano Alajmo izziva vodo

Štajerska vrhunskost sredi dunajskega Mestnega parka

Spam je odpravljen

Ukinjanje ocenjevalcev

Slabe izkušnje

Knjiga in internet

Prvič, drugič in le še tretjič

Kaj pa moka?

Ambient in hrana

Pokvarjen vtis

Korektnost

Na recept

O izboru vin

O fotografiranju

O Čubru in ocenah

Otočec, Andrejevi, Koštomaj

Debeluh, Identita Golose, Milenium

Pri Debeluhu

Brioni, Mahorčič, Scabar

Lepo prosim za pomoč!

Higiena v kuhinji

Bralec o Livadi

Halo???

Hrana in dizajn

Leto dni

Olivno ali oljčno? 2

Olivno ali oljčno?

Odmevi 2

Odmevi

Slovar tujk

Las v juhi

Kdo je mesar? 2. del

Kdo je mesar?

Stare užance, drugič

NYT se je zmotil

Najlepša in najboljša knjiga sladic

Tudi tuja vina v Kaiserju

Fazane streljajo jeseni

Sončki

Malvazija

Bio kulinarika

Smučarska

Carnaroli in Bialetti

Mrzli krožniki

Dunajc in pommes

Sončki na Krvavcu in Rogli

Razočaranje na Mokrinah

Kupovanje megle...

Dvojna ocena

Anže ocenjuje

Odslej le: oljčno olje!

Navajen na stil

Kam za Martina?

Spet na pravi - ocenjevalski in časopisni strani!

Spet na pravi strani mize

Nič več ne bo tako - konec

Kuhar kot filmska zvezda 79. del

Glasbeni svetovalec za vino 78. del

O čakanju ter hitri in počasni hrani 77. del

O prijateljih in gostih 76. del

Kako naredijo vse to? 75. del

Rdeči bik in 40 kuharjev 74. del

Nedolgočasna oranžna štajerska intuicija 73. del

Paradoksi: francoski, štajerski, istrski 72. del

Domače nekoč in danes, tu in tam 71.del

Od 1:1 do vina na kozarec 70. del

Osem jedilnih listov ene gostilne 65. del

Dim cigare v kozarcu za vlaganje 69. del

Zgodba o grahovih raviolih 68. del

Tujci prihajajo. Pogrnimo! 67. del

Joj, je bilo dobro! 66. del

Življenje obrnjeno na glavo 64. del

Je ali ni odprto? 63. del

Ona in on na oni strani 62. del

Kreativno in prazno, tradicionalno in polno 61. del

Po zajtrku se dan (in gostilna) pozna 60. del

Nismo samo mi dobrojedci! 59. del

Gostilna je tudi tržnica 58. del

Kje radi in dobro jeste? 57. del

Preprosto se daleč pride 56. del

Ko navalijo turisti 55. del

Dizajn: urbano in ubrano 54. del

Dober kuhar ali dober natakar? 53. del

Tanek jedilni in debel vinski 52. del

Kaj napolni naše gostilne? 51. del

Najmanjše porcije v mestu? 50. del

Dvajset kuharjev in tisoč gostiln 49. del

O kosmatem pujsu in umazani redkvici 48. del

Išče se hrabri kuhar 47. del

Kakšna kapa za kozarce? 46. del

Bica je kava in gostilna 45. del

Nova kuhinja iz nove kuhinje 44. del

Le še Kitajska manjka 43. del

Biti mora nekaj posebnega! 42. del

Bistro, pardon, klub, v knjigarni 41. del

Bistro ali računalniški štedilniki? 40. del

Ni redne brez posebne ponudbe 39. del

Prireditveni center in gostilna 38. del

Za ase, po okusu in denarnici 37. del

Zakaj mesarji niso za? 36. del

Kar ne veš, lahko tudi boli 35. del

Si lahko privoščimo drugačnost? 34. del

Tudi kuharji spijo, mar ne! 33. del

Pri svetem Petru čez mejo 31. del

Evropa, tu in tam, je nova, 30. del

Gostilniška resolucija 2006 II., 29. del

Gostilniška resolucija 2006 I. 28 del

Kdor dobro da, dobro dobi 27. del

Eksperiment in potešitev 26. del

V šoli pri Modri goski 25 del

Dve obličji ene gostilne 24. del

Zakaj je doma vedno drugače? 23. del

Joj, kako je preprosto dobro! 22. del

Kruh, vino in mehurčki 21. del

Pire, ne pa mišelinke! 20. del

Brez zgodbe ni okusa 19. del

Gostilna ali domači štedilnik? 18. del

Lomo, chorizo in ancho 17. del

Poceni, hitro, dobro, bistro 16. del

Pet ur za čebulno juho 15. del

Kosilo za 170 evrov 14. del

A la bourguignon 13. del

Gostilničar naj bo! 12. del

Picerija ali... 11. del

150 in 10 kvadratov kuhinje 10. del

Gremo v spletno gostilno 9. del

Kuhar na posodo 8. del

Mi daš recept? 7. del

Novi kuharji, nova agregatna stanja 6. del

Marketing na krožniku 5. del

Od rosemary do Ikleel-al-Jabal 4. del

Zakaj ni več mlečnih restavracij? 3. del

Sredozemlje na celini 2. del

Gostilna zaradi članka 1. del

   
Copyright (c) Rad dobrojem - TeND