Preusmerjeni boste na vivi.si
3
Iskalnik          
  

 



impressum 

Prijava na Dobre Novice
    pišite rad dobrojem
 
Rad Dobrojem na Facebooku

TYPO3 izdelava spletnih strani

 
Pri svetem Petru čez mejo 31. del
01.02.2006

O gostilni, ki je ni, morda pa nekoč bo





Potrebujemo parno konvekcijsko pečico s šestimi ali desetimi nivoji? Bomo kruh pekli ali le dopekli? Se danes sploh še da brez hitrega zamrzovanja? Kaj bo grelo lonce, indukcija ali plin? Odgovori so na papirju risali obrise Rožmarinove kuhinje, da nam je že pošteno krulilo. Ko v prospektih ni ostalo več nobenega stroja, smo mislili, da je konec, ko se je nekdo spomnil: "Kam bodo pa kuharju polagali listke z naročili?" In smo začeli znova, saj na dvesto kvadratnih metrih sodobne kuhinje ni bilo prostora za listke... "Pri Hannerju v Mayerlingu za to uporabljajo monitorje," sem skušal rešiti situacijo, a so mi pokazali, da s stropa že visijo zajemalke.

Kdo bi si mislil, da je načrtovanje profesionalne gostinske kuhinje tako zapleteno. Če pa domače, amaterske, kupujemo kar na metre. Potem pa iščemo gostilne, v katerih je tako dobro kot - doma.

Via Bona

Ko smo končno našli še prostor za listke, je od zajtrka minil že ves dan. In zraven je bila ravno Via Bona. "Lahko sedeva zgoraj," sva povprašala natakarja. "Joj, sam sem," si je skušal skrajšati pot po stopnicah. "A bom že kako," se naju je le usmilil.

Jedilnega lista sem se spomnil še izpred dobrega leta dni. Zato sva ubrala kar preizkušeno moško govejo pot. "Biftek, malo manj kot srednje pečen, medium rare," je naročil Saša. "Meni pa tagliatto!" sem se sam naredil pametnega, kot da sem v Benetkah, saj je pisalo "tanke rezine pljučnega fileja na rukoli".

Dobila sva res hitro. Toda vseeno je na štedilniku predolgo trajalo. "Smo se napačno razumeli," je Saša pokazal prepečeni biftek. "Joj, oprostite, bom prinesel novega. Hitro bo," je bil prijazen natakar. Zato sem še sam hotel odpreti usta, a sem se raje ugriznil v jezik. "Sam si kriv!" Res, nihče mi ni obljubljal tagliatte, ki je pečena v kosu in šele nato narezana, da natopi s svojim sokom nežno in dišečo rukolo. Tako pa sem dobil, kar sem naročil. Tanke podplate... Pa tako blizu je bilo do mojstra Adamljeta!

Sveti Peter

Nekoč so se Avstrijci še množično vozili k nam na zrezke in ribe. Potem pa so njihovi gostilničarji naredili kulinarično revolucijo, da so našim gostilnam ostale le še velike porcije in nizke cene. Dovolj za hitri menu, ki vključuje še obisk bencinske črpalke, premalo pa za dobrojedski izlet.

Rožmarin mora, torej, gledati (tudi) v Avstrijo! Zato je bil slučaj, ki je našel do San Pietra, presenečenje že ob vstopu. Trgovina, bistro, kavarna, restavracija, vinski bar, cigarni kot... Katera gostilna že ima prav tak koncept?!

A posedli so naju v izložbo. Za visoko mizo, pisano pogrnjeno, z rdečimi stoli, na katere je potrebno splezati. Kaj pa tiste nizke, belo pogrnjene mize? "Žal, vse je rezervirano! Vsaj teden dni vnaprej je potrebno poklicati." Trinadstropna hiša z veliko stekla, ki močno izstopa med pritličnimi sosedi graškega predmestja, je namenila največji prostor trgovini, v kateri pa so le kavni avtomati. Restavraciji tako ni ostalo dosti prostora, a najbrž jo ravno to dela zanimivo. Gostje se radi drenjajo na visokih stolih okrog šanka, kjer dopoldan srkajo kavo, popoldan aperitive, zvečer pa skozi stekleno kuhinjsko steno opazujejo Hansa Windischa, kaj jim pripravlja za večerjo. Še bližje temu pogledu je kakšnih šest miz restavracijskega dela, ki je pravzaprav kuharska učilnica, saj jim je pet Pietrovih kuharjev bliže kot Jamie popoldan pred domačim naslanjačem.

Ob aperitivu so nama prinesli desko za kruh z dolgim nožem. Majhna štručka je mikavno hrustljala, midva pa mlaskala, ko sva nanjo mazala olivni tapenade in škampovo kremo. Kuharjev pozdrav je bil majhen, a okusen; ocvrta kroglica polnjene olive, z žličko gobjega raguja. Obojega toliko, da ju je list peteršilja brez težav prekril. "Menu s petimi hodi," sva zato naročila, a se je nato izkazalo, da je sveti Peter pri porcijah še preveč radodaren.

Krožnik antipastijev je imel vse, kar ima tudi v Italiji. Vključno s pršutom, zrezanim na tisti veliki rdeči rezalni stroj. Ribja juha je bila pravi toskanski cacciucco in kar stavil bi, da bo postala zaščitni znak San Pietra. Tris testenin se je sprehodil kar skozi celo Italijo, da je nabral okuse, ki so obogatili doma pripravljene njoke in raviole. Pečeni parmezan in sušena slanina nista bila italijanska, temveč trendovska.

"Presekali" smo s sorbetom, ki sta mu okus dala limeta in melisa, tekočino pa prosecco. Glavna jed pa je bila takšna kot v Via Boni... Le da je bila tukaj "tagliatta" v kosu spečen goveji file, prerezan le na pol, ki se je topil v ustih, položen na rukolo, ki je pod seboj na pireju, popravljenim z modnim tartufovim oljem, skrivala pražene artičoke in jurčke. A potem so bile še tri sladice, oranžna krema, marinirane fige in kavni creme brulee... Je 8.800 tolarjev preveč za (takšno) večerjo?

On zanjo

Iskal je po TV sporedu, a nič našel. Zato je prijel pilota, da bi poiskal z njim. "Kako se ti ljubi?" ga je mirno vprašala. "???," se je začudil. "Kako se ti ljubi vsak dan znova iskati nekaj, česar ni. Mar po toliko letih in toliko različnih programih še ne veš, da je televizija le izguba časa?" Saj včasih pa zvečer res ni nobene pametne tekme, si je, po tihem, seveda, priznal. "Poišči raje kaj dobrega!"

Marinirana leča z lososom

Čas priprave 40 minut, 474 kcal/osebo.

Za 2: 90 ml mleka, 10 g svežega kvasa, 60 g moke, 30 g ajdove moke, ščepec sladkorja, sol, 1 jajce, 2 žlici olja za pečenje, 100 g črne leče, 1 mlada čebula, 1 žlička sesekljanega kopra, 1 žlica limoninega soka, 3 žlice orehovega olja, sol, poper, 2 žlici narezanega drobnjaka, 1 žlica olja, 100 g prekajenega lososa, 2 žlici kisle smetane.

1. Za blinije je mleko rahlo segrel in v njem gladko razmešal kvas. Moko in ajdovo moko je zmešal s sladkorjem in ščepcem soli, dolil mleko in dodal rumenjak ter vse zmešal v gladko testo. Pokritega je pustil vzhajati 45 minut. Beljak je stepel v sneg in ga zamešal v vzhajano testo.

2. Lečo je dal v vrelo slano vodo in jo kuhal 20 minut. Kuhano lečo je prelil z mrzlo vodo in jo dobro odcedil. Čebulo je narezal na tanke kolobarje. Lečo je zmešal z narezano čebulo, koprom, limoninim sokom in orehovim oljem, krepko začinil s soljo in poprom ter pustil stati 25 minut.

3. Drobnjak je zmešal z oljem in ga solil. V ponvi je segrel olje in iz testa spekel 6 majhnih palačink s premerom 7 cm (na vsaki strani 3 minute). Pečene blinije je dobro odcedil na kuhinjskem papirju. Na lečo je dal kislo smetano, dodal rezine lososa in pečene blinije ter rob krožnika pokapljal z drobnjakovim oljem.

"Pravzaprav bi lahko televizijo kar prodala. Saj je ne potrebujeva, ko je toliko drugega dosti boljšega" je ugotovila po večerji.








Z jedilnega lista, ki ga (še) ni:

Ohrovtove ruladice z orehi
Po tej jedi se boste vpisali med vegetarijance!
Skutin narastek
Ko ga boste poskusili, kuhana smetana in dvigni me ne bosta več moderna.


Preberite tudi:

Kuhamo z najboljšimi

3 chefi na pikniku

Kreativni chefi med Barcelono in Divjo obalo

Ideje in dizajn na žlici

Tomaž Kavčič v Lidlovi kuhinji

Batelina, pet let pozneje

SladoLent eBook

Peneče-divji večer v Pavusu

Večerja štirih rok v Rodiku

Ana Roš v Ikarusovi ligi prvakov

Potica, dve v eni

JB Restavracija

Maxim

Mojca Polak in študenti VSGT Maribor

Žibrat iz Habakuka v City

Zmagovalec k Ani in Kseniji

Tako je bilo - Teden restavracij 2013

Teden restavracij: kdaj spet?!

65 restavracij, 120 menijev, 13 evrov

3. SladoLent: več kot 10 tisoč dobrojedcev!

3. SladoLent: enaki jedi, različne ideje

3. SladoLent: pizza, krompir, pišče

3. SladoLent: Skaručna, Krištof, Mak

3. SladoLent: največja slovenska gostilna

Kavčič, Čarman, Tomič in 3 blejski chefi

3. SladoLent: Grega Vračko, Jure Tomič, Boštjan Rakar

3. SladoLent: Gregor Vračko, Nataša in Matej Tomažič, Borut Jovan

3. SladoLent: David Vračko, dijaki, Robi Žibrat

3. SladoLent: Kuhar, Bratovž, Žibrat

3. SladoLent: Repovž, Trapez, študenti

JB, nova kolekcija z nove njive

Trije chefi v Promenadi

Kopuni brez meja

Smučanje z okusom

Naj, naj, naj Kulinarično leto 2012

Teden restavracij: vidimo se 2013

Le še ta vikend

Množičen in uspešen start!

Jesenski Teden restavracij, 17. - 25. 11.

Oblikovalska okuševalnica gostilni Rajh

Ksenija Mahorčič, Gostilna Mahorčič

Jagodic - Štefelin - Volčič

Ernesto Iaccarino, Don Alfonso 1890

Roland Trettl, restavracija Ikarus v Hangarju-7, Salzburg, Avstrija

Damian Partido Ruiz in Samuel Cruz Arjona, Španija

Antonino Maresca, restavracija Il Mosaico, Ischia, Italija

Mehmet Gürs, restavracija Mikla, Carigrad, Turčija

Uroš Štefelin, 1906, Bled

Elena Arzak, San Sebastian, Španija

Trendovska kulinarika

Johannes King

Wolfgang Puck

Alain Ducasse

Dieter Mueller

Na gradu preprostih jedi in dovršenih okusov

Kaj pa, če bi tokrat drugače?

Novo v novi slovenski kuhinji

Massimiliano Alajmo izziva vodo

Štajerska vrhunskost sredi dunajskega Mestnega parka

Spam je odpravljen

Ukinjanje ocenjevalcev

Slabe izkušnje

Knjiga in internet

Prvič, drugič in le še tretjič

Kaj pa moka?

Ambient in hrana

Pokvarjen vtis

Korektnost

Na recept

O izboru vin

O fotografiranju

O Čubru in ocenah

Otočec, Andrejevi, Koštomaj

Debeluh, Identita Golose, Milenium

Pri Debeluhu

Brioni, Mahorčič, Scabar

Lepo prosim za pomoč!

Higiena v kuhinji

Bralec o Livadi

Halo???

Hrana in dizajn

Leto dni

Olivno ali oljčno? 2

Olivno ali oljčno?

Odmevi 2

Odmevi

Slovar tujk

Las v juhi

Kdo je mesar? 2. del

Kdo je mesar?

Stare užance, drugič

NYT se je zmotil

Najlepša in najboljša knjiga sladic

Tudi tuja vina v Kaiserju

Fazane streljajo jeseni

Sončki

Malvazija

Bio kulinarika

Smučarska

Carnaroli in Bialetti

Mrzli krožniki

Dunajc in pommes

Sončki na Krvavcu in Rogli

Razočaranje na Mokrinah

Kupovanje megle...

Dvojna ocena

Anže ocenjuje

Odslej le: oljčno olje!

Navajen na stil

Kam za Martina?

Spet na pravi - ocenjevalski in časopisni strani!

Spet na pravi strani mize

Nič več ne bo tako - konec

Kuhar kot filmska zvezda 79. del

Glasbeni svetovalec za vino 78. del

O čakanju ter hitri in počasni hrani 77. del

O prijateljih in gostih 76. del

Kako naredijo vse to? 75. del

Rdeči bik in 40 kuharjev 74. del

Nedolgočasna oranžna štajerska intuicija 73. del

Paradoksi: francoski, štajerski, istrski 72. del

Domače nekoč in danes, tu in tam 71.del

Od 1:1 do vina na kozarec 70. del

Osem jedilnih listov ene gostilne 65. del

Dim cigare v kozarcu za vlaganje 69. del

Zgodba o grahovih raviolih 68. del

Tujci prihajajo. Pogrnimo! 67. del

Joj, je bilo dobro! 66. del

Življenje obrnjeno na glavo 64. del

Je ali ni odprto? 63. del

Ona in on na oni strani 62. del

Kreativno in prazno, tradicionalno in polno 61. del

Po zajtrku se dan (in gostilna) pozna 60. del

Nismo samo mi dobrojedci! 59. del

Gostilna je tudi tržnica 58. del

Kje radi in dobro jeste? 57. del

Preprosto se daleč pride 56. del

Ko navalijo turisti 55. del

Dizajn: urbano in ubrano 54. del

Dober kuhar ali dober natakar? 53. del

Tanek jedilni in debel vinski 52. del

Kaj napolni naše gostilne? 51. del

Najmanjše porcije v mestu? 50. del

Dvajset kuharjev in tisoč gostiln 49. del

O kosmatem pujsu in umazani redkvici 48. del

Išče se hrabri kuhar 47. del

Kakšna kapa za kozarce? 46. del

Bica je kava in gostilna 45. del

Nova kuhinja iz nove kuhinje 44. del

Le še Kitajska manjka 43. del

Biti mora nekaj posebnega! 42. del

Bistro, pardon, klub, v knjigarni 41. del

Bistro ali računalniški štedilniki? 40. del

Ni redne brez posebne ponudbe 39. del

Prireditveni center in gostilna 38. del

Za ase, po okusu in denarnici 37. del

Zakaj mesarji niso za? 36. del

Kar ne veš, lahko tudi boli 35. del

Si lahko privoščimo drugačnost? 34. del

Tudi kuharji spijo, mar ne! 33. del

Tako slabo ali tako dobro? 32. del

Evropa, tu in tam, je nova, 30. del

Gostilniška resolucija 2006 II., 29. del

Gostilniška resolucija 2006 I. 28 del

Kdor dobro da, dobro dobi 27. del

Eksperiment in potešitev 26. del

V šoli pri Modri goski 25 del

Dve obličji ene gostilne 24. del

Zakaj je doma vedno drugače? 23. del

Joj, kako je preprosto dobro! 22. del

Kruh, vino in mehurčki 21. del

Pire, ne pa mišelinke! 20. del

Brez zgodbe ni okusa 19. del

Gostilna ali domači štedilnik? 18. del

Lomo, chorizo in ancho 17. del

Poceni, hitro, dobro, bistro 16. del

Pet ur za čebulno juho 15. del

Kosilo za 170 evrov 14. del

A la bourguignon 13. del

Gostilničar naj bo! 12. del

Picerija ali... 11. del

150 in 10 kvadratov kuhinje 10. del

Gremo v spletno gostilno 9. del

Kuhar na posodo 8. del

Mi daš recept? 7. del

Novi kuharji, nova agregatna stanja 6. del

Marketing na krožniku 5. del

Od rosemary do Ikleel-al-Jabal 4. del

Zakaj ni več mlečnih restavracij? 3. del

Sredozemlje na celini 2. del

Gostilna zaradi članka 1. del

   
Copyright (c) Rad dobrojem - TeND