Preusmerjeni boste na vivi.si
3
Iskalnik          
  

 



impressum 

Prijava na Dobre Novice
    pišite rad dobrojem
 
Rad Dobrojem na Facebooku

TYPO3 izdelava spletnih strani

 
Evropa, tu in tam, je nova, 30. del
22.01.2006

O gostilni, ki je ni, morda pa nekoč bo








Pred tridesetimi in še več leti je bil višek gostilniškega obiska chateaubriand. Nekaj zaradi besede, ki tako elegantno zveni (po francoskem politiku, pisatelju in dobrojedcu Francoisu Reneju Chateaubriandu z začetka 19. stoletja), nekaj zaradi velikosti, ki zahteva dve osebi (dvojni pljučni file iz sredine pljučne pečenke), nekaj pa tudi zaradi občutka svetovljanstva, ki je pomenil vsaj na krožniku pobeg z Balkana v kulinarično Evropo (od čevapčičev na žaru do najbolj znanega kosa mesa z žara po pravilih tradicionalne francoske kuhinje).

Ko so zavladale pice, hamburgerji in zamrzovalniki, so iz naših gostiln ob francoskem pisatelju izginili še wellingtoni, rossiniji, stroganovi, bourgoignoni... (če se omejim le na goveje pomembneže te mednarodne kuhinje), tako da je na naših krožnikih ostal kot imitacija polnjenega telečjega zrezka cordon bleu le ocvrt in polnjen svinjski ljubljanski zrezek. Zraven pa pomfrit in mešana zelenjava. Prvi prepečen, druga pa vedno v isti dolgočasni družbi razkuhanega korenja in brokolija.

Toda to je zgodovina! Tako kot je šla Slovenija v Evropo, je šla v svet tudi naša kulinarika (oziroma je svet prišel k nam). In nastala je nova evropska gostilna.

Najnovejši primerek te moderne vrste je razstavljen v - Evropi. Pravzaprav bivši. Kajti zdaj piše s (pre)velikimi črkami Luka Gourmet.

Velemestna gostilna

Luka Gourmet, torej Luka Lesar, je že pred leti zakrivil novost, ko je ljubljanskim gostilnam začel dodajati podeželsko podobo in italijanski (točneje furlansko-primorsko-italijanski) okus. Babica, Špajza, Vitez, Pr noni...

Evropa je drugačen projekt. Z Evropo Luka Gourmet Ljubljani ne prinaša podeželja, temveč - Evropo! Cafe & restaurant je formula, ki je značilnost velikih mest; moderen dizajnerski lokal v stari stavbi, ki živi ves dan, opoldne s študenti, zvečer z znanimi in lepimi, vmes pa kot kavarna, zbirališče urbanih ljudi, ki se jim vedno mudi, zato potrebujejo takšne kavarne, da zajamejo sapo, sklenejo posel, se pokažejo in razgledajo.

Po nekaj neuspelih vmesnih poskusih restavriranja stare dunajske kavarne Evropa na ljubljanski Ajdovščini, se je zdaj častitljivi zgradbi končno zgodilo nekaj lepega. Nehali so jo, namreč, spominjati, koliko je že stara in jo naredili spet mlado, da si je po vseh stenah razobesila velika ogledala.

Jedilni list je kratek, da sprva ne veš, kaj bi naročil. Malo tudi zaradi cen, ki so, seveda, evropske. Čeprav se na koncu nismo počutili opeharjene. To, kar smo dobili, je bilo vredno svoje cene, četudi 24.000 tolarjev za štiri po gledališču ni malo in za vsak dan.

A Luka je presenetil že uvodoma. "Majhen pozdrav iz kuhinje" je bil sestavljen iz piščančje terine v pršutovem plašču, majhnega opraženega kruha z domačo divjačinsko pašteto ter melancanove kreme z olivno tapenade in kozjim sirom v kozarcu. Lepo, prijazno, okusno. Četudi (pogrinjek) zaračunajo.

Francoz v kuhinji

In potem se je nadaljevalo v slogu, da si na koncu nisem mogel kaj, ne da bi vprašal. "Kdo pa kuha pri vas?" In izvedel, da je Benjamin Launay zdaj pri njih. Francoz, torej.

Njegova kuhinja je sodobna, torej lahka, sveža, sezonska, barvita in dišeča. Čeprav ni ustvarjalna. Pa tudi ne visoka, haute. To je pač mestna kuhinja, kjer so jedi le družba pomenku. In vinom, seveda.

Rezanci s paradižniki so bili živi! Prevečkrat so v naših gostilnah testenine, namreč, mrtve, trikrat prekopane. Zviti v dopadljiv klobčič so sveže dišali, pa čeprav je pozimi težko iztisniti kaj sočnega in rdečega iz paradižnika. Njoki iz rdeče pese z mlado špinačo, ki je bila kar surova zamešana v omako, so imeli kuharjev podpis z okusom svežega ingverja. Ženski del ekipe se je namrdnil, moški pa zaploskal. Limetina juha z dimljenim lososom, je bila tako gostljata, da je Luka najbrž skregal Benjamina, ker je preveč potraten s sladko smetano. A takšni so Francozi... Hujšajte doma, pravijo, v gostilni pa si privoščite.

Žrebičkov biftek je bil dobro uležan, sočen, rožnat, na pireju in neubiti (soparjeni) zelenjavi, ki na vseh krožnikih ni bila enaka. Na enem je bil dodan popečen radič, na drugem pa tanek fižol, krivček (haricots verts), brez katerega Francozi ne znajo skuhati nobene prikuhe. Jagnječji hrbet se je pekel v celem kosu, da je ohranil značilnost jagnjetine, a ga je krompirjevega pire naredil bolj krotkega. Predvsem pa so bile povsod zraven lesketajoče omake iz dolgo kuhanih osnov, ki jih je Francoz izboljšal še z mesnimi glazeji.

Za sladico je bil poljubček, lahek kot španski vetrič ali francoski meringue, v stolpiču z nadevom iz maskarpone in kakijeve čežane. Hišna čokoladna torta v veliko biskvitnih plasteh bi bolj kot zvečer teknila popoldan ob kavi.

Luka Gourmet je gostilna za dobrojedce, ki se radi ob hrani smejijo, mežikajo, dobrikajo. Tisti bolj resni pa bodo, najbrž, le zamahnili z roko. Češ, to je za turiste in važiče. Toda časi se spreminjajo. Dobro jesti hočemo vsak dan! V Londonu, Milanu, na Dunaju ali v Ljubljani. Zato je stara Evropa spet takšna kot je bila pred davnimi leti. Evropska.

On zanjo

Gledala mu je pod prste, ko je iskal črke, in predlagala. "Bolj bi razumela, če bi lahko tudi okusila, ne le brala."

Rakci z avokadom in mangom

Čas priprave 45 minut, 446 kcal/osebo.

Za 4: 250 g kuhanih rakovih repkov, 1 zreli mango, 2 žlici smetanovega hrena, 50 g motovilca, 2 žlički gorčice, 4 žlice oranžnega soka, sol, 75 g gostega jogurta, 50 ml mleka, kajenski poper, 2 zrela avokada.

1. Mango je olupil, izluščil koščico in ga narezal na drobne kocke ter ga zmešal s hrenom. Motovilec je umil, dobro osušil in ga natrgal na lističe. Zmešal je gorčico in oranžni sok ter začinil s soljo. Jogurt in mleko je gladko razmešal in začinil s soljo in kajenskim poprom.

2. Avokado je olupil, odstranil koščico in ga po dolgem narezal na tanke rezine. Rakove repke je zmešal z mangom. Na krožnike je naložil rezine avokada. ga potresel z mangom in rakovimi repki ter lističi motovilca. Vse skupaj je pokapljal z obema omakama in ponudil s svežim belim kruhom.

"Tako se, torej, je v sodobnih evropskih gostilnah?" je vprašala. "Ne," je ponosno odgovoril. "Pri nama!"








Z jedilnega lista, ki ga (še) ni:

Jabolčni kolač z mandlji
Ob čaju, da bo mraz ostal zunaj.
Račje prsi v poprovi smetanovi omaki
Ob takšni omaki in krompirjevem gratinu bi šlo celo brez prsi!


Preberite tudi:

Kuhamo z najboljšimi

3 chefi na pikniku

Kreativni chefi med Barcelono in Divjo obalo

Ideje in dizajn na žlici

Tomaž Kavčič v Lidlovi kuhinji

Batelina, pet let pozneje

SladoLent eBook

Peneče-divji večer v Pavusu

Večerja štirih rok v Rodiku

Ana Roš v Ikarusovi ligi prvakov

Potica, dve v eni

JB Restavracija

Maxim

Mojca Polak in študenti VSGT Maribor

Žibrat iz Habakuka v City

Zmagovalec k Ani in Kseniji

Tako je bilo - Teden restavracij 2013

Teden restavracij: kdaj spet?!

65 restavracij, 120 menijev, 13 evrov

3. SladoLent: več kot 10 tisoč dobrojedcev!

3. SladoLent: enaki jedi, različne ideje

3. SladoLent: pizza, krompir, pišče

3. SladoLent: Skaručna, Krištof, Mak

3. SladoLent: največja slovenska gostilna

Kavčič, Čarman, Tomič in 3 blejski chefi

3. SladoLent: Grega Vračko, Jure Tomič, Boštjan Rakar

3. SladoLent: Gregor Vračko, Nataša in Matej Tomažič, Borut Jovan

3. SladoLent: David Vračko, dijaki, Robi Žibrat

3. SladoLent: Kuhar, Bratovž, Žibrat

3. SladoLent: Repovž, Trapez, študenti

JB, nova kolekcija z nove njive

Trije chefi v Promenadi

Kopuni brez meja

Smučanje z okusom

Naj, naj, naj Kulinarično leto 2012

Teden restavracij: vidimo se 2013

Le še ta vikend

Množičen in uspešen start!

Jesenski Teden restavracij, 17. - 25. 11.

Oblikovalska okuševalnica gostilni Rajh

Ksenija Mahorčič, Gostilna Mahorčič

Jagodic - Štefelin - Volčič

Ernesto Iaccarino, Don Alfonso 1890

Roland Trettl, restavracija Ikarus v Hangarju-7, Salzburg, Avstrija

Damian Partido Ruiz in Samuel Cruz Arjona, Španija

Antonino Maresca, restavracija Il Mosaico, Ischia, Italija

Mehmet Gürs, restavracija Mikla, Carigrad, Turčija

Uroš Štefelin, 1906, Bled

Elena Arzak, San Sebastian, Španija

Trendovska kulinarika

Johannes King

Wolfgang Puck

Alain Ducasse

Dieter Mueller

Na gradu preprostih jedi in dovršenih okusov

Kaj pa, če bi tokrat drugače?

Novo v novi slovenski kuhinji

Massimiliano Alajmo izziva vodo

Štajerska vrhunskost sredi dunajskega Mestnega parka

Spam je odpravljen

Ukinjanje ocenjevalcev

Slabe izkušnje

Knjiga in internet

Prvič, drugič in le še tretjič

Kaj pa moka?

Ambient in hrana

Pokvarjen vtis

Korektnost

Na recept

O izboru vin

O fotografiranju

O Čubru in ocenah

Otočec, Andrejevi, Koštomaj

Debeluh, Identita Golose, Milenium

Pri Debeluhu

Brioni, Mahorčič, Scabar

Lepo prosim za pomoč!

Higiena v kuhinji

Bralec o Livadi

Halo???

Hrana in dizajn

Leto dni

Olivno ali oljčno? 2

Olivno ali oljčno?

Odmevi 2

Odmevi

Slovar tujk

Las v juhi

Kdo je mesar? 2. del

Kdo je mesar?

Stare užance, drugič

NYT se je zmotil

Najlepša in najboljša knjiga sladic

Tudi tuja vina v Kaiserju

Fazane streljajo jeseni

Sončki

Malvazija

Bio kulinarika

Smučarska

Carnaroli in Bialetti

Mrzli krožniki

Dunajc in pommes

Sončki na Krvavcu in Rogli

Razočaranje na Mokrinah

Kupovanje megle...

Dvojna ocena

Anže ocenjuje

Odslej le: oljčno olje!

Navajen na stil

Kam za Martina?

Spet na pravi - ocenjevalski in časopisni strani!

Spet na pravi strani mize

Nič več ne bo tako - konec

Kuhar kot filmska zvezda 79. del

Glasbeni svetovalec za vino 78. del

O čakanju ter hitri in počasni hrani 77. del

O prijateljih in gostih 76. del

Kako naredijo vse to? 75. del

Rdeči bik in 40 kuharjev 74. del

Nedolgočasna oranžna štajerska intuicija 73. del

Paradoksi: francoski, štajerski, istrski 72. del

Domače nekoč in danes, tu in tam 71.del

Od 1:1 do vina na kozarec 70. del

Osem jedilnih listov ene gostilne 65. del

Dim cigare v kozarcu za vlaganje 69. del

Zgodba o grahovih raviolih 68. del

Tujci prihajajo. Pogrnimo! 67. del

Joj, je bilo dobro! 66. del

Življenje obrnjeno na glavo 64. del

Je ali ni odprto? 63. del

Ona in on na oni strani 62. del

Kreativno in prazno, tradicionalno in polno 61. del

Po zajtrku se dan (in gostilna) pozna 60. del

Nismo samo mi dobrojedci! 59. del

Gostilna je tudi tržnica 58. del

Kje radi in dobro jeste? 57. del

Preprosto se daleč pride 56. del

Ko navalijo turisti 55. del

Dizajn: urbano in ubrano 54. del

Dober kuhar ali dober natakar? 53. del

Tanek jedilni in debel vinski 52. del

Kaj napolni naše gostilne? 51. del

Najmanjše porcije v mestu? 50. del

Dvajset kuharjev in tisoč gostiln 49. del

O kosmatem pujsu in umazani redkvici 48. del

Išče se hrabri kuhar 47. del

Kakšna kapa za kozarce? 46. del

Bica je kava in gostilna 45. del

Nova kuhinja iz nove kuhinje 44. del

Le še Kitajska manjka 43. del

Biti mora nekaj posebnega! 42. del

Bistro, pardon, klub, v knjigarni 41. del

Bistro ali računalniški štedilniki? 40. del

Ni redne brez posebne ponudbe 39. del

Prireditveni center in gostilna 38. del

Za ase, po okusu in denarnici 37. del

Zakaj mesarji niso za? 36. del

Kar ne veš, lahko tudi boli 35. del

Si lahko privoščimo drugačnost? 34. del

Tudi kuharji spijo, mar ne! 33. del

Tako slabo ali tako dobro? 32. del

Pri svetem Petru čez mejo 31. del

Gostilniška resolucija 2006 II., 29. del

Gostilniška resolucija 2006 I. 28 del

Kdor dobro da, dobro dobi 27. del

Eksperiment in potešitev 26. del

V šoli pri Modri goski 25 del

Dve obličji ene gostilne 24. del

Zakaj je doma vedno drugače? 23. del

Joj, kako je preprosto dobro! 22. del

Kruh, vino in mehurčki 21. del

Pire, ne pa mišelinke! 20. del

Brez zgodbe ni okusa 19. del

Gostilna ali domači štedilnik? 18. del

Lomo, chorizo in ancho 17. del

Poceni, hitro, dobro, bistro 16. del

Pet ur za čebulno juho 15. del

Kosilo za 170 evrov 14. del

A la bourguignon 13. del

Gostilničar naj bo! 12. del

Picerija ali... 11. del

150 in 10 kvadratov kuhinje 10. del

Gremo v spletno gostilno 9. del

Kuhar na posodo 8. del

Mi daš recept? 7. del

Novi kuharji, nova agregatna stanja 6. del

Marketing na krožniku 5. del

Od rosemary do Ikleel-al-Jabal 4. del

Zakaj ni več mlečnih restavracij? 3. del

Sredozemlje na celini 2. del

Gostilna zaradi članka 1. del

   
Copyright (c) Rad dobrojem - TeND