Dobrega pol leta že naštevam, kaj vse bo v Rožmarinu - in bi naj bilo v slovenskih gostilnah -, tokrat pa bom za konec leta obrnil ploščo. Česa vsega v Rožmarinu ne bo?! Vem, nekateri bodo zaradi tega razočarani. Nekateri bodo zato prišli le enkrat in nikoli več. Nekateri se bodo zmrdovali. Nekateri se ne bodo znašli. Nekateri ne bodo niti vstopili. A vsi ti tega tako ne berejo. Rožmarinova zaobljuba, resolucija 2006, novoletni sklep, je namreč namenjena le vam, drage bralke in bralci, spoštovane dobrojedke in dobrojedci! Z upanjem, da se bo - morda - prijelo še koga drugega. Sprejem V Rožmarin ne boste šli v dolgi obleki (razen po gledališču...) ali v metuljčku. Pri vhodu nihče ne bo zahteval ne suknjiča ne kravate, toda zato ob daminem stolu tudi ne bo posebne pručke za torbico. Žal... Pa kaj, če zaradi tega ne bo mišelink, ne kuharskih kap ali žlic. Raje kot eleganten bo Rožmarin, namreč, prijeten. Raje kot na ocenjevalce in kritike bo gledal na svoje goste. Raje kot na srebrni pribor, bo pazil na okus in kakovost. Zato Rožmarin tudi ne bo predrag. Pa četudi se največ govori in piše o tistih, ki so pregrešno dragi. Razmerje cene in kakovosti bo glavno vodilo, pri čemer se računa sicer ne bo dalo primerjati s konkurenco čez cesto, temveč le z razpoloženjem za mizo. In razpoloženja po zaužitem ter doživetem pač ne določa količina zrezka, ki štrli čez rob, temveč njegov okus, ki štrli nad konkurenco! V Rožmarin ne boste padli! Torej ne boste tavali po lokalu in iskali proste mize. Torej tudi ne boste sami sedli k mizi. In torej ne boste še dolgo zatem za natakarja neopazni. V Rožmarinu vas bodo, namreč, sprejeli! "Dober dan, pozdravljeni, gospa, gospod, ta in ta..." Saj boste, vendar, stalni gost in vas bodo (pre)poznali. Saj boste, vendar, rezervirali. Saj vas bo že čakala miza, ki jo imate najraje. Natakar Natakar vas po vsaki jedi, ne glede na to, ali bo odnesel prazen ali poln krožnik, ne bo vprašal: "Je bilo dobro?" Torej tudi ne bo potem odvihral, ne da bi počakal odgovor. Natakar tudi ne bo gledal skozi vas. Zato vam ne bo treba kriliti z rokami in skakati v zrak. Vaše želje vam ne bo prebral z jeznega obraza, temveč iz začete misli. Torej vam tudi na račun, ob polni mizi umazanih krožnikov in kozarcev, ne bo potrebno čakati. Vina Nihče vam z levo ne bo pomolil jedilnega lista, z desno pa vprašal: "Kaj boste pili?" Natakar vam bo raje priporočal: "Želite za aperitiv hišni cocktail, kozarec sveže stisnjene rožnate grenivke ali kozarec suhega dišečega traminca?" In zraven vam bo prinesel pozdrav iz kuhinje, ki vas ne bo nasitil, pač pa še bolj nadražil. Z lepoto in okusom. "Mmmm, ta kuhar pa res zna!" V Rožmarinu tudi ne bo samo buteljk. Bodo, namreč, tudi kozarci... Pravzaprav veliko kozarcev, vseh vrst in oblik; razen tiste, ki ste je najbolj vajeni. Ker vam jo pod nos molijo skoraj v vsaki gostilni. Saj veste, nekakšen zaprti tulipan, malce podoben kozarcu za penine, ki je zaradi svoje ozkosti tako priročen za pranje v pomivalnih strojih. Naenkrat lahko naložijo še enkrat več kozarcev kot piše v navodilih... In če prosite za pravi vinski kozarec, vam rečejo: "Kaj ne veste, da so za belo in rdeče vino različni kozarci?! Ta je za belo vino!" Na vaše vprašanje: "Točite buteljke tudi na kozarce?", vam v Rožmarinu nihče ne bo odgovoril: "Ja, litrske!" Od belega mariborčana, od rdečega pa refošk, najbrž... Če bodo že lepi kozarci, bodo vanje tudi točili! Bolj bodo točili, bolj bodo gostje naročali. In potem ne bo težav, da bi se vino v odprti buteljki opijanilo od zraka. Jedilni list Očala boste lahko pustili doma. Rožmarin, namreč, ne bo čitalnica. Torej jedilni list ne bo debel kot Slovenska kuharica. Torej ga bo znal celo natakar na pamet... Ne pa tudi - vi! Kajti prevečkrat se bo spreminjal. Vsekakor jedilni list tudi ne bo plastičen. Saj veste, kupljen v trafiki. Univerzalen. Zunaj in znotraj. Zunaj v plastičnem ovitku, znotraj s plastično ponudbo. V trafiki kupiš celotno vsebino jedilnega lista, pa še kuharico ti dajo zraven v paketu. Da ni tako, pravite? Ja, zakaj pa so potem vsi jedilni listi enaki? S prva tako enakimi prstnimi odtisi! Ki nastanejo tako, da se gost, ki se z vsemi štirimi bori s trdoto in neprepoznavnostjo ponujenega na krožniku, sredi te borbe ojunači: "Natakar, jedilni list, prosim!" In potem z mastnimi rokami lista po njem ter zaman išče tisto, kar so mu prinesli... Takšnih jedilnih listov, skratka, v Rožmarinu ne bo. Pa čeprav so tako priročni. Pravzaprav jih ni potrebno niti prelistati. Le povohaš jih in veš, kaj so ves mesec pred tabo naročali predhodniki. Na krožniku Česa vse ne bo na krožniku, pa boste izvedeli prihodnjič. A da ne boste preveč radovedni, že zdaj najbolj bistvena zaobljuba: pic, čevapčičev, hamburgerjev in pariških lignjev ne bo! Žal... On zanjo "Nikamor ne greva za novo leto," je odločila po poldrugem mesecu negotovosti in iskanja najprimernejšega prizorišča za najdaljši skok leta. "Pa kaj si nisi že kupila nove silvestrske obleke?" si je upal vprašati. "Nisem!" je odrezala, nato pa le pojasnila: "Čakala sem na razprodajo, pa so mi jo prodali. Čeprav sem jo rezervirala..." Fižolova krema na belgijskem radiču Čas priprave 20 minut. Za 4: 1 konzerva belega fižola, 2 žlici tartufate (pasta iz tartufov), 1 žlica limoninega soka, 2 žlici olivnega olja, 2 belgijska radiča. 3 žlice masla, 4 rezine polnozrnatega toasta. 1. Fižol je dobro odcedil in ga s tartufato, limoninim sokom in olivnim oljem pretlačil s paličnim mešalnikom. Vmešal je 2 do 3 žlice vode, da krema ni bila pregosta. Začinil je s soljo in poprom. 2. Belgijskemu radiču je izrezal trdi kocen in ga razdelil na posamezne liste. Toast je narezal na 1 cm debele trakove. V ponvi je segrel maslo in narezani toast zlatorjavo opekel. Liste radiča je naložil na krožnike, v vsakega dal po žlico fižolove kreme in okrasil s trakovi toasta. "Doma je res najlepše!" je potolaženo ugotovila. Kaj pa bo za nadaljevanje? | 
