Preusmerjeni boste na vivi.si
3
Iskalnik          
  

 



impressum 

Prijava na Dobre Novice
    pišite rad dobrojem
 
Rad Dobrojem na Facebooku

TYPO3 izdelava spletnih strani

 
Dve obličji ene gostilne 24. del
11.12.2005

O gostilni, ki je ni, morda pa nekoč bo











Zakaj greste v gostilno? 1. Zaradi dobre hrane? 2. Zaradi dobre družbe? 3. Zaradi dobre natakarice? 4. Zaradi dobrega dizajna?

Čeprav lahko na vprašanje odgovorite na spletu (www.rad-dobrojem.si), stavim, da vem že zdaj, kateri odgovor bo dobil najmanj točk. Dizajn... Kljub temu pa gostilničarji posvečajo arhitekturi svojih gostiln največ pozornosti in denarja. Zakaj?

Videz je pač vedno pred okusom. Če nam ni všeč, sploh ne poskusimo. Razmišljajo gostilničarji o tem, ko se odločajo za svetlo modre stene, roza zavese, zlata ogledala in rdeči strop?

A vseeno je dobrega arhitekta pri nas lažje najti kot dobrega kuharja. Kar dajte oglas, da odpirate gostilno in iščete arhitektonsko idejno zasnovo. Javilo sem vam bo najmanj deset odličnih arhitektov in vsaj pet med njimi vam bo idejno zasnovo naredilo zastonj! Z upanjem, da jih boste izbrali. Potem pa dajte oglas, da iščete dobrega kuharja. Javili sem vam bodo sami slabi...

Dobre gostilne svoje kuharje skrivajo. Z arhitekti, ki so se jim podpisali na stene in opremo, pa se hvalijo. In slabe gostilne so slabe zato, ker jim je zmanjkalo denarja za dobre kuharje. Vse so, namreč, zapravile za - arhitekte.

Maketa

Štiriindvajset tednov že na papirju nastaja gostilna, ki je ni, morda pa nekoč bo, da sta se nas Špela in Aleš usmilila ter zgradila tolikokrat opisano. V velikosti kvadratnega metra, sicer, toda saj pravijo, da iz malega raste veliko.

Rožmarinova maketa je večnadstropna. V njej je toliko stopnic kot v bloku brez dvigala, toliko natakarjev kot v hotelu, toliko gostov kot jih v Mariboru še ni bilo... Kavni bar ima gostinske mize, obložene s torticami in majhnimi sendviči, na stropu, restavracija, ki prte zamenja trikrat na dan, gleda v kuhinjo, sredi vinskega bara, v katerem točijo cocktaile, je modna brv, ki se končuje v trgovini... Ali bo po stopnišču tekla voda, pa se s Špelo in Alešem še pogajamo. Skratka, tudi Rožmarin bo prava in tipična slovenska gostilna, v kateri so gostje zaradi dobre hrane, dobre družbe in dobrih natakaric.

Beli konj 1

Cheval Blanc v Alzaciji je bila najina prva gostilna z dvema mišelinkama. Rezervirala sva dober mesec prej, za kosilo, sicer bi morala dobra dva. In pripeljala sva se naravnost iz Slovenije. Z motorjem! Na parkirišču z visokim zidom ograjenega majhnega podeželskega dvorca sva ga brez težav skrila med dolge limuzine, da so se izza njih videle le najine velike torbe, naložene v zrak nad zadnjim kolesom in bencinskim rezervoarjem.

"Vaš plašč, prosim," so naju pozdravili že pri vhodu, zato sva jim izročila motoristične jakne. Pod mojo usnjeno enduraško se je revica, vajena kašmirja, skoraj sesula.

Sam maitre d' naju je odpeljal v veliko dvorano, ki ji je na sredini kraljevala vaza z rožami, tako velika, da sem ji bil neizmerno hvaležen, saj sem bil ob njej, v visokih škornjih, zaprašenih hlačah in frizuri, ki se je dobrih osem ur delala pod čelado, prav neopazen.

"Vajina miza," nama je odmaknil stola uglajeni šef strežbe, da sva lahko posedla tik ob tisti veliki vazi. Le pri njej je bila miza za dva, povsod naokrog pa starejši gospodje v kravatah in metuljčkih z damami s torbicami na stolčkih ob sebi za velikimi mizami, ki so pozabile na dobrote pred seboj in se zazrle v marsovca, ki sta prirohnela v njihov svet.

"Pojdi ti," sem bil kavalir, da je lahko prva sprala prah z lic, medtem ko sem sam poslušal someljeja, kakšna vina hrani v veliki kleti dvorca. "Ah, toda vidva vozita," je rekel po svojem predavanju in nama prinesel vodo.

Beli konj 2

Drugič sva na Cheval Blanc naletela v Burgundiji. Brez mišelink, toda s priporočilom obiska pri mladem Regisu Belatreju v vseh kulinaričnih vodičih. Brez Asterixa in Obelixa majhne vasi Alesia ne bi nikoli našla. Sicer pa je bila tudi gostilna povsem prazna. Sredi vasi brez trga, majhna, z gostinsko sobo s točilnim pultom, v kateri so domači junaki glasno razpredali o nogometu, natakarica pa je zdolgočaseno slonela ob prižganem televizorju, toda z večjo posebno sobo, elegantno opremljeno, s kaminom in sredi sobe veliko vazo z rožami... "Bova raje zunaj, ko je tako lepo vreme," sva se odločila za majhno kavarniško mizo pri vhodu, na ulici, pod kuhinjskim oknom, izza katerega so prijetno ropotali trije snežno opravljeni kuharji. V njihov zvok mešanja in praženja pa se je vsakih nekaj sekund vrinil: "Pok, pok, pok." Prav nasproti burgundskega Belega konja je namreč stara avtomehanična delavnica. Lopa brez vrat, v njej majhen avto iz prejšnjega stoletja, brez koles in zadnjega dela, in ob njem mehanik iz prejšnjega tisočletja, s kladivom v rokah.

Za kosilo je bilo še prezgodaj, zato sva naročila: "Kavo in če imate kaj sladkega zraven," a najbrž naju je bilo tudi strah. "Morda so se vodiči zmotili, tukaj že ne morejo tako dobro kuhati."

"Pok, pok, pok," je odzvanjalo, zraven pa vedno bolj dišalo izza okna. Gledala sva starega mehanika in se sladkala z najboljšim creme brulee in najboljšim belo-temnim čokoladnim moussom. Že dolgo mi v kakšni gostilni ni bilo tako lepo in dobro!

Ostala sva tako dolgo, da je v zvoniku enkrat odbilo. Kot na ukaz se je parkirišče ob avtomehanični delavnici napolnilo, za njim pa tudi velika soba z velikimi rožami. In kuhinjski zvok je preglasil tisti pok, pok, toda kaj, če pa sva midva naročila najprej sladko.

On zanjo

"Na zdravje," ji je voščil, ko je kihnila med prelaganjem nakupa iz košare v hladilnik. Toda ni bil kriv hladilnik, ker je kihnila ponovno, ko si je pripela predpasnik. "Hvala! Nekaj me le ščegeta v nosu."

Ko je kihnila tretjič, pa ga je že resno zaskrbelo. Ne zaradi zrezkov, ki jih je ravno tolkla, temveč zaradi jutrišnjega kosila. "Boš zbolela?" A je le zamahnila z roko, češ, ženske smo bolj odporne. "Saj to je samo prehlad..."

Potem je v levi držala robček, v desni pa kuhalnico. Le na mizo je skuhano znosil sam. "Ti kar jej," je rekla, "nič nisem lačna, le malo bom legla."

Pokril jo je in se lotil umazane posode. Ter pri tem tuhtal, kako naj ji pomaga. Pa sebi tudi, seveda.

Kalvados grog

Čas priprave 15 minut.

Za dva je zavrel 500 ml jabolčnega soka, 2 cimetovi palčki, 2 janeževi zvezdi in 4 nageljnove žbice ter pustil vreti na majhni vročini 10 minut. Segrel je 100 ml kalvadosa. V  kozarca, obstojna proti vročini, je razdelil 40 g rjavega kandiranega sladkorja in dolil aromatizirani jabolčni sok in kalvados. Ponudil je še vroče.

Naredila je le en požirek in skoraj izpustila vroči kozarec. "Joj, kako je močno!" Zasmejal se je: "Star babičin recept. Žganje, potem pa v posteljo, da se spotiš! In jutri boš spet zdrava."








Z jedilnega lista, ki ga (še) ni:

Gratinirana riba z zelišči
Hrustljava riba, tudi brez kože.
Polnjena paprika s kuskusom
Sredozemsko-arabska inačica madžarske jedi.


Preberite tudi:

Kuhamo z najboljšimi

3 chefi na pikniku

Kreativni chefi med Barcelono in Divjo obalo

Ideje in dizajn na žlici

Tomaž Kavčič v Lidlovi kuhinji

Batelina, pet let pozneje

SladoLent eBook

Peneče-divji večer v Pavusu

Večerja štirih rok v Rodiku

Ana Roš v Ikarusovi ligi prvakov

Potica, dve v eni

JB Restavracija

Maxim

Mojca Polak in študenti VSGT Maribor

Žibrat iz Habakuka v City

Zmagovalec k Ani in Kseniji

Tako je bilo - Teden restavracij 2013

Teden restavracij: kdaj spet?!

65 restavracij, 120 menijev, 13 evrov

3. SladoLent: več kot 10 tisoč dobrojedcev!

3. SladoLent: enaki jedi, različne ideje

3. SladoLent: pizza, krompir, pišče

3. SladoLent: Skaručna, Krištof, Mak

3. SladoLent: največja slovenska gostilna

Kavčič, Čarman, Tomič in 3 blejski chefi

3. SladoLent: Grega Vračko, Jure Tomič, Boštjan Rakar

3. SladoLent: Gregor Vračko, Nataša in Matej Tomažič, Borut Jovan

3. SladoLent: David Vračko, dijaki, Robi Žibrat

3. SladoLent: Kuhar, Bratovž, Žibrat

3. SladoLent: Repovž, Trapez, študenti

JB, nova kolekcija z nove njive

Trije chefi v Promenadi

Kopuni brez meja

Smučanje z okusom

Naj, naj, naj Kulinarično leto 2012

Teden restavracij: vidimo se 2013

Le še ta vikend

Množičen in uspešen start!

Jesenski Teden restavracij, 17. - 25. 11.

Oblikovalska okuševalnica gostilni Rajh

Ksenija Mahorčič, Gostilna Mahorčič

Jagodic - Štefelin - Volčič

Ernesto Iaccarino, Don Alfonso 1890

Roland Trettl, restavracija Ikarus v Hangarju-7, Salzburg, Avstrija

Damian Partido Ruiz in Samuel Cruz Arjona, Španija

Antonino Maresca, restavracija Il Mosaico, Ischia, Italija

Mehmet Gürs, restavracija Mikla, Carigrad, Turčija

Uroš Štefelin, 1906, Bled

Elena Arzak, San Sebastian, Španija

Trendovska kulinarika

Johannes King

Wolfgang Puck

Alain Ducasse

Dieter Mueller

Na gradu preprostih jedi in dovršenih okusov

Kaj pa, če bi tokrat drugače?

Novo v novi slovenski kuhinji

Massimiliano Alajmo izziva vodo

Štajerska vrhunskost sredi dunajskega Mestnega parka

Spam je odpravljen

Ukinjanje ocenjevalcev

Slabe izkušnje

Knjiga in internet

Prvič, drugič in le še tretjič

Kaj pa moka?

Ambient in hrana

Pokvarjen vtis

Korektnost

Na recept

O izboru vin

O fotografiranju

O Čubru in ocenah

Otočec, Andrejevi, Koštomaj

Debeluh, Identita Golose, Milenium

Pri Debeluhu

Brioni, Mahorčič, Scabar

Lepo prosim za pomoč!

Higiena v kuhinji

Bralec o Livadi

Halo???

Hrana in dizajn

Leto dni

Olivno ali oljčno? 2

Olivno ali oljčno?

Odmevi 2

Odmevi

Slovar tujk

Las v juhi

Kdo je mesar? 2. del

Kdo je mesar?

Stare užance, drugič

NYT se je zmotil

Najlepša in najboljša knjiga sladic

Tudi tuja vina v Kaiserju

Fazane streljajo jeseni

Sončki

Malvazija

Bio kulinarika

Smučarska

Carnaroli in Bialetti

Mrzli krožniki

Dunajc in pommes

Sončki na Krvavcu in Rogli

Razočaranje na Mokrinah

Kupovanje megle...

Dvojna ocena

Anže ocenjuje

Odslej le: oljčno olje!

Navajen na stil

Kam za Martina?

Spet na pravi - ocenjevalski in časopisni strani!

Spet na pravi strani mize

Nič več ne bo tako - konec

Kuhar kot filmska zvezda 79. del

Glasbeni svetovalec za vino 78. del

O čakanju ter hitri in počasni hrani 77. del

O prijateljih in gostih 76. del

Kako naredijo vse to? 75. del

Rdeči bik in 40 kuharjev 74. del

Nedolgočasna oranžna štajerska intuicija 73. del

Paradoksi: francoski, štajerski, istrski 72. del

Domače nekoč in danes, tu in tam 71.del

Od 1:1 do vina na kozarec 70. del

Osem jedilnih listov ene gostilne 65. del

Dim cigare v kozarcu za vlaganje 69. del

Zgodba o grahovih raviolih 68. del

Tujci prihajajo. Pogrnimo! 67. del

Joj, je bilo dobro! 66. del

Življenje obrnjeno na glavo 64. del

Je ali ni odprto? 63. del

Ona in on na oni strani 62. del

Kreativno in prazno, tradicionalno in polno 61. del

Po zajtrku se dan (in gostilna) pozna 60. del

Nismo samo mi dobrojedci! 59. del

Gostilna je tudi tržnica 58. del

Kje radi in dobro jeste? 57. del

Preprosto se daleč pride 56. del

Ko navalijo turisti 55. del

Dizajn: urbano in ubrano 54. del

Dober kuhar ali dober natakar? 53. del

Tanek jedilni in debel vinski 52. del

Kaj napolni naše gostilne? 51. del

Najmanjše porcije v mestu? 50. del

Dvajset kuharjev in tisoč gostiln 49. del

O kosmatem pujsu in umazani redkvici 48. del

Išče se hrabri kuhar 47. del

Kakšna kapa za kozarce? 46. del

Bica je kava in gostilna 45. del

Nova kuhinja iz nove kuhinje 44. del

Le še Kitajska manjka 43. del

Biti mora nekaj posebnega! 42. del

Bistro, pardon, klub, v knjigarni 41. del

Bistro ali računalniški štedilniki? 40. del

Ni redne brez posebne ponudbe 39. del

Prireditveni center in gostilna 38. del

Za ase, po okusu in denarnici 37. del

Zakaj mesarji niso za? 36. del

Kar ne veš, lahko tudi boli 35. del

Si lahko privoščimo drugačnost? 34. del

Tudi kuharji spijo, mar ne! 33. del

Tako slabo ali tako dobro? 32. del

Pri svetem Petru čez mejo 31. del

Evropa, tu in tam, je nova, 30. del

Gostilniška resolucija 2006 II., 29. del

Gostilniška resolucija 2006 I. 28 del

Kdor dobro da, dobro dobi 27. del

Eksperiment in potešitev 26. del

V šoli pri Modri goski 25 del

Zakaj je doma vedno drugače? 23. del

Joj, kako je preprosto dobro! 22. del

Kruh, vino in mehurčki 21. del

Pire, ne pa mišelinke! 20. del

Brez zgodbe ni okusa 19. del

Gostilna ali domači štedilnik? 18. del

Lomo, chorizo in ancho 17. del

Poceni, hitro, dobro, bistro 16. del

Pet ur za čebulno juho 15. del

Kosilo za 170 evrov 14. del

A la bourguignon 13. del

Gostilničar naj bo! 12. del

Picerija ali... 11. del

150 in 10 kvadratov kuhinje 10. del

Gremo v spletno gostilno 9. del

Kuhar na posodo 8. del

Mi daš recept? 7. del

Novi kuharji, nova agregatna stanja 6. del

Marketing na krožniku 5. del

Od rosemary do Ikleel-al-Jabal 4. del

Zakaj ni več mlečnih restavracij? 3. del

Sredozemlje na celini 2. del

Gostilna zaradi članka 1. del

   
Copyright (c) Rad dobrojem - TeND