Preusmerjeni boste na vivi.si
3
Iskalnik          
  

 



impressum 

Prijava na Dobre Novice
    pišite rad dobrojem
 
Rad Dobrojem na Facebooku

TYPO3 izdelava spletnih strani

 
Naj, naj, naj Kulinarično leto 2012
05.01.2013

Od bohinjskega mohanta do kozjanskega kopuna


Naj narezek je špeh pri Rajhu


Naj sladoled je v promenadi na Bledu iz ajde


Naj sladica – orehova potica v gostilni Mahorčič


Najbolj mednarodno – slovenski divji prašič in sicilijanski paradižniki


Nadia Santini - tri Michelinove zvezdice


Naj kuharska fotografija


Med popotovanjem od gostilne do gostilne in podeljevanjem Nedelovih sončkov se vaš kulininarični kritik na koncu (vsakega) leta vpraša: ”Kaj/kje,kdaj pa je bilo najboljše?” A odgovora, na srečo, nikoli ne najde. Saj potem bi bilo popotovanje končano. Najboljše nas, kajne, še čaka! A vseeno se je v letu 2012 med iskanjem najboljše jedi v slovenskih gostilnah našlo v beležki vaših dveh nedeljskih dobrojedcev veliko naj, naj, naj doživetij, ki vam bodo prav prišla tudi v letu 2013.
 
Ko je eden največjih svetovnih kulinaričnih internetnih portalov Dnevni obrok (www.thedailymeal.com) v začetku decembra najprej objavil spisek desetih najboljših restavracij v vzhodnem Sredozemlju, ni bilo presenečenje, da sta se med njimi znašla dve slovenski, Hiša Franko in JB restavracija. Ko pa so nekaj dni zatem objavili še celoten spisek 101 najboljših restavracij v Evropi, pa se je na top svetovnem spisku Slovencev ob Mateji Svet in Ivu Boscarolu pridružil še Janez Bratovž! Deseti na svetu! Kot bi se nogometaši ponovno uvrstili na svetovno prvenstvo … V Slovenski kulinariki se je v letu 2012 veliko zgodilo!

Grumpi in foie gras

Obiskovalec Bleda, kam greš? S pletno na otok, s kočijo okrog jezera, peš na grad, z veseljem na kremšnito. Dovolj je lepot in posebnosti Bleda, zaradi katerih je že dobrih sto let svetovna atrakcija in turistični biser Slovenije, a nečesa morda še niste poskusili. Najbolj smrdi mohant! In zato ni večje poslastice … Močan vonj in oster okus se prav prijetno namažeta na sredico domačega črnega kruha in, morda, tista o afrodizijaku celo drži! Le še dve stari gospe ga delata, a nobenemu ne povesta, kako. (Topolino, Bled)

Ker vsaj tisoč slovenskih gostiln odmrzuje in peče goveje bifteke, je bilo potrebno na najboljšo bržolo v (novi) ljubljanski hotel. Koliko več okusa in zgodbe od fileja, ki se preda v treh minutah, je v takšnem kosu mesa, ki se dolgo upira, preden se kolagensko sprosti! A še bolj od bržole je bila kuharjeve potrpežljivosti deležna drobna šalotka, ki je skupaj z gorčično omako, vredno mojstrskega izpita, zaokrožila slavospev. Ko se majhna čebulica tako dolgo poti in popije toliko vina, potem tudi najboljšemu kosu mesa ni izpod časti prevzeti vloge začimbe! (Hotel Cubo, Ljubljana)

Štedilnik je na drva, v veceju pa je voda zmrznila, toda največji lonec ima  bakreni ovoj in goveja juha v njem prav tak barvni odsev. Naj ocvirki se zato imenujejo grumpi in veliki so kot majhen zrezek, s čebulo, ki se je potila med spuščanjem mesnate slanine. Majhni grumpi so za zabelit, veliki pa za fine gospe, ki jih jejo kar z rokami. (Pri Škrubiju, Črna na Koroškem)

Naj gosja jetra so nastala od mize do kuhinje. ”Preblisk, nič ni bilo potrebno popravljati, dodajati.” Tomaž Kavčič je gosja jetra, ki so res bogata, gladka, maslena, našel pri majhnem madžarskem proizvajalcu. ”Pomembno je, da ni masovna proizvodnja. Da goske tudi zobajo, ne da jih le pitajo.” Dodal jim je kremo mladega sira, ki mu je primešal še pikantnost staranega, jih položil na prepečen kruh s suhim sadjem, obložil z jabolčnim želejem in špinačo, začinil s kulijem gozdnih sadežev, jinu dodal jang s pečenimi kataifi rezanci, in po vrhu naribal še jabolko. Nezgrešljivi okus polnosti foie gras je tako dobil spremljavo pestrosti konsistenc in različnosti okusov, ki zaposlujejo receptorje tako sladkosti in slanosti jeter, kot tudi kislosti jabolk, grenkobe špinače in celo umamija staranega sira. (Pri Lojzetu, dvorec Zemono)

Ajdov sladoled in ogled vasi

Najprej je dobil odštekano idejo za pasijonkin crème brulee, potem pa je šel iskati chefa za medvoško POP gostilno … Okus se razbohoti, ko zraven poskusite naj sladoled iz ajdove kaše, nato pregriznete crumble (drobljenec) iz ajdove moke, namočen v kremo pasijonke, in vse skupaj ”poplaknete” s kavnim kulijem. (Gourmet restavracija Promenada, Bled)

Chef najprej nareže kruh, bombetko s čemažem, kruh z ajdovo kašo in focaccio z olivami in pinjoli. Da, jutri boste hujšali. Potem pozdravi po prekmursko z langašem. Naj kruh! (Restavracija Prestige, Moravske Toplice)

”Kako sem vesel, ko naročijo pethodni meni, in zraven poskusijo še tri priporočena vina,” pravi Robert Gregorčič. Se sliši oštirsko-požrešno? Le tistim, ki še niso prebrali: ”Dnevni meni s petimi hodi in sorbetom 18 evrov!” Je še kje ceneje? Najboljše razmerje cena/kakovost! (Oštarija, Dolenjske Toplice)

Ni sicer po 18 evrov, je pa naj degustacijski meni! Nič čudnega, saj sta zanj zadolženi kar dve brigadi, Anina v kuhinji in Valterjeva v strežbi. Slednji je tudi naj gostinski servis v Sloveniji! Nikjer drugje niso tako v skladu z mednarodnimi merili strežbe v vrhunskih restavracijah (in Michelinovimi pričakovanji), od vloge gostitelja in hkrati glavnega vinskega svetovalca do prisotnosti chefinje med gosti in osebne predstavitve krožnikov. Kot se krava pase romajo vilice po krožniku tatarja pašnega goveda, kot rezina torta je terina zajčka in njegovih jetrc, kot provokacija, ki se izkaže za super idejo, je žličnik mortadele, ki se bohoti na Jakobovi pokrovači, kot presenečenje, ki pa ga nikar ne pregriznite, je raviol polnjen s tekočim luštrekom in peno krompirja. (Hiša Franko, Kobarid)

Za dobrodošlico je kratka zgodovina vasi, za sorbet pred glavno jedjo je sprehod po vasi in za digestiv je ogled ene od 75 kamnito-obokanih vaških kleti. Goče so vas, ki bi jo pozabili, če v Cejkotovi domačiji gospodar, ki je bil rojen le tri strehe stran, ne bi za pozdrav odčepil peneče pinele, ki jo je upenil prvi na svetu, za namaz, lahek in penast (”olupiti jih je treba”), ponudil melancanov, ki jih je žena zmešala s skuto in zelišči, ter za sladico zaigral Mlakarja na kitaro. Najbolj gostoljubno! (Cejkotova domačija, Goče)

Naj pršut pa je bil kar na šanku, pet let star, ker je bil tri leta ”pozabljen” v gospodarjevi kleti, da je bil še sam presenečen, kako je dober, zraven pa slive v žganju, da je bil apetit še bolj vesel, ko je poslušal naštevanje, ki vsak vikend znaša vsaj dvajset priporočil. (Gostilna Kirn, Podpeč)

Divja hrana in zelenjavni vrt

Če jeste le piščance z osteoporozo, ki jim kosti razpadejo, še preden jih primete v roko, ne berite dalje. Če pa imate radi, da se meso drži kosti, ki ni krvavo rjava, temveč bela, potem bo treba na Kozjansko skoraj do Bizeljskega. Pričakujejo vas mlinci, opiti od prav tiste rumene maščobe, ki se pocedi od temnega mesa in rdeče zelje s kostanji, ki gre odlično k belemu mesu, tega pa pri kopunu je tudi druga polovica Slovencev. Ker piščancev pojemo letno več kot je nas, kopunov, ki jih sicer valijo na ljubljanski Biotehniški fakulteti, pa le, kar jih gre v Šempetru enkrat tedensko v pečico. Naj ptič! (Šempeter, Bistrica ob Sotli)

Vsi jih imajo, a tako redki iz njih naredijo nekaj posebnega, zato je naj narezek še vedno tisti špeh iz Bakovcev, ki ga postrežejo kot najboljši amuse bouche visoke francoske kuhinje na začetku sprehoda po prekmurski regionalnosti in Rajhovi ustvarjalnosti. (Gostilna Rajh, Bakovci).

Naj sladica pa je doma v majhni primorski vasici. Ksenija Mahorčič postreže orehovo potico po babičinem receptu, ki je z mandljevim drobljencem nadrobljena v pomarančno šodo omako, s kremo mlečne čokolade in kavnim sladoledom! (Gostilna Mahorčič, Rodik)

Najbolj mednarodna jed je nastala na dvorcu Zemono, kjer je Tomaž Kavčič gostil Ernesta Iaccarina, chefa restavracije Don Alfonso 1890. Ker Ernestov oče Alfonso hodi v Prekmurje pogosto na lov, je njemu v čast chef Kavčič skuhal divjega prašiča, in ker je Iaccarino pripeljal domače paradižnike iz Sorrenta, je sam skuhal omako. ”Un grande piatto!”, sta bila soglasna, ko smo jedci spoznali divjega prašiča z omako iz gozdnih sadežev in špagete iz Gragnana s paradižnikovo omako, sožitje okusov čiste preprostosti, ki jo je najtežje skuhati in najlepše pojesti.

Najbolj divja hrana pa je bila na gradu Tabor v Laškem. V družbi divjih vin (Aci Urbajs in Roman Štekar). Na gozdni sprehod z Markom Pavčnikom in jelenovim filejem so šli jerebika v omaki, smrekovi vršički v sirnem kroketu in dišeča perla ter gozdni regrat v objemu. (Pavus – grad Tabor, Laško)

Naj zelenjavni vrt slovenskih gostiln pa je na Dolenjskem. Ne le zaradi najbolj oranžne vinske kleti, največ marmelad in najdebelejših kosov mesa, Miriam (in njenega Borisa) Novak je potrebno spoznati tudi zaradi sprehoda po vrtu, ki ga ne morete videti niti na vsakoletnem londonskem vrtnem šovu - Chelsea Flower Show. (Domačija Novak, Sadinja vas)

Kar je slabo za ene, bo dobro za druge, pa je komentar ob naj zaprtje – naj odprtje 2012. Cvetlični lonček je napolnil s kremo iz jogurta in svežih zelišč, potresel čeznjo zemljo iz rdeče pese in pognal je vršiček zelenega šparglja. Za nasprotje svežini in mineralnosti je v jajčno lupino nabrizgal polnost in eleganco royala gosjih jeter, ki se je penil v vonjih z okoliških travnikov. Jajca, ki so v uvodu ostala brez lupine, je v nadaljevanju svojega izleta med svetovljanske kuharske trike in sestavine pojočih imen skril v – krompir! Ob stiku z vilicami sta se v mousseline s tartufi in redukcijo portovca razlila rumenjak in presenečenje gostov: ”Le kako je to naredil?!” Res, le kako se je lahko zgodilo, da so Vilo Bled zaprli, njeno ekipo pa razgnali?! Bled je s tem izgubil Igorja Jagodica, dobila pa ga je Ljubljana (Restavracija Strelec, Ljubljana)

Naj doma in na tujem

Trije naj chefi pa so ostali enaki! Tomaž Kavčič (Pri Lojzetu, dvorec Zemono), Ana Roš (Hiša Franko, Kobarid) in Janez Bratovž (JB restavracija) so najboljše ocenjeni chefi v slovenskem kulinaričnem vodiču Izbor Nedelovih gostiln 2013.

Kavčičeva restavracija na dvorcu Zemono je postala najboljša slovenska gostilna po izboru strokovnjakov Slovenskih novic.

Ana Roš se je uvrstila v Ligo prvakov! Cook it raw je projekt avantgardnih chefov in tradicionalnih pridelovalcev hrane, ki skupaj iz tradicionalnih, izvornih, naravnih surovin (raw) ustvarjajo (skuhajo, cook) nove jedi. Skupina, v kateri so najboljši svetovni chefi, se le počasi povečuje. V letu 2012 so prvič medse sprejeli žensko, chefinjo Hiše Franko Ano Roš iz Kobarida.

Janez Bratovž pa se je uvrstil na deseto mesto v Evropi. Pred njim so za Daily Meal le Osteria Francescana (Modena, Italija), Arzak (San Sebastian, Španija), Noma (Kobenhavn, Danska), Alain Ducasse at The Dorchester (London, Velika Britanija), Guy Savoy (Pariz, Francija), Aqua (Wolfsburg, Nemčija), Varvary (Moskva, Rusija), Hof van Cleve (Kruishoutem, Belgija) in L'Arpège (Pariz, Francija).

Pa še tri naj tuje izkušnje: Dal Pescatore, Aiola in Tian. V letu 2012 je bilo v Sloveniji toliko zanimivega, da smo prišli, pač, le do sosedov.

Nadia in Antonio Santini nimata le treh Michelinovih zvezdic, pač pa sta postavila spomenik preprosti italijanski kuhinji, ki v njuni izvedbi dokazuje, da je lahko prav tako visoka - francoska haute cuisine je postala italijanska alta cucina! (Dal Pescatore, Runate, Italija)

Ob solatkah s pirejem zelene in v belem balsamicu vloženo hokkaido bučo je bila  še prepelica. Bedrce mlačno, a hrustljavo, poširan rumenjak, da nevtralizira kislost buče, pa hladen, a nežen. Jantscher v graški Aioli izziva Dunaj in kulinarične kritike. (Aiola City, Gradec, Avstrija)

Na Dunaju pa mesojedce, da postanejo vegetarijanci, izziva Paul Ivic v Tianu, ki ni vegetarijanska, temveč je brezmesna restavracija. Njegova visoka vrhunska kuhinja je brez mesa zato, ker ga njegove zelenjavne kreacije ne potrebujejo. Miniature na krožnikih sicer grozijo, da boš na koncu prostal na ”wurstel” stojnici, a so že trije hodi dovolj, da pozabiš na stejke. Paradižnikovi ravioli s kozjim sirom na dušeni kolerabi, nobenih smetanovih omak, veliko sokov zelenjave in sadja. Quinoa, kot krvavica, z avokadom, bučo in zeleno, chicori z gorgonzolo, kislo, grenko in sladko karamelizirano. Belo-temna čokolada, s kokosom in banano v veliko idejah. (Tian, Dunaj, Avstrija)

Naj-moteče

Radijska poročila. Razen res najboljših in redkih izjem nas gostilničarji posiljujejo s poslušanjem radijskih poročil in reklam. A ta teror lahko izvajajo zgolj zaradi potuhe tistih gostov, ki radio v gostilnah celo – poslušajo. In za to na koncu plačajo.

Natakanje na skrivaj. Natakar ti ponudi vinsko karto in se pri tem pohvali: ”Večino vin točimo tudi na kozarec!” Odlično in pohvalno! A kaj, ko ti potem vino v kozarec natoči na skrivaj?! Nataka se pred gostom!

Mrzli krožniki. Najlažja stvar, ki pa kuharjem najtežje pade. Kuhajo, pečejo, cvrejo, le krožnikov ne pogrejejo. Vroča jed na mrzlem krožniku nima nobenih možnosti, da bi navdušila! Zakaj se sploh trudite, če potem pol pokvarite?!

 Naj v steklenicah

Konkurenca za naj vinsko klet je bila huda, saj se je diagonala oranžnih vin na domačiji Radikon v Oslavju končala med sodi, iz katerih bo šel nektar v steklenice šele čez pet let, v Mariboru pa je Rožmarin ob kaminu dobil še novo francosko klet z jasno ambicijo: zbrati največ bordojcev v Sloveniji. Toda Gredičeva vinoteka ima nagrajeno arhitekturo, široke okrogle stopnice, zavesni lestenec in tako dolgo mizo, da je na njej prostora za vseh 1.050 etiket. Nič čudnega, sa so hišni kar vsi vinarji iz Brd in Collia. (Gredič Avenanti, Ceglo)

Sicer pa je bil naj vinski festival v Izoli – Festival oranžnih vin, naj penino pa smo pili v največjem mrazu. Zato, ker je bila ledena trgatev (pri minus 15) pri Gaubejevih, sijalo je sonce, gajbice so bile polne, Lojz pa ni mogel odpreti steklenice in ji je kar vrat odtrgal.

Naj kulinarični festival SladoLent je v 16. dneh obiskalo več kot 5.000 gostov, s čimer se je street food festival v času Festivala Lent in v okviru Evropske prestolnice kulture spremenil v največjo slovensko gostilno, s 34 vrhunskimi kuharji in njihovimi 51 jedmi, s katerimi se je ujemalo 23 vrhunskih vin štajerskih vinogradnikov.

Naj kuharska fotografija

Brez fotografiranja v sodobnem dobrojedstvu več ne gre. Vsi pišejo bloge in všečkajo po Facebooku. To je dobro, ker kulinarična kritika ostajata anonimna, saj se jima nihče več ne čudi, zakaj si podajata jedi in ves čas bliskata. Naj fotografija je tako nastala tam, kjer se je v letu 2012 največ snemalo ... Pred stekleno kuhinjo so bile polne klopi mladoletnih navijačev, ki so z belimi flomastri pisali velike črke: ”Rok, Andrej, Jani, Džuly, ati, Bine … je car!” (Pri Šefu, Medvode)
























Z jedilnega lista, ki ga (še) ni:



Preberite tudi:

Kuhamo z najboljšimi

3 chefi na pikniku

Kreativni chefi med Barcelono in Divjo obalo

Ideje in dizajn na žlici

Tomaž Kavčič v Lidlovi kuhinji

Batelina, pet let pozneje

SladoLent eBook

Peneče-divji večer v Pavusu

Večerja štirih rok v Rodiku

Ana Roš v Ikarusovi ligi prvakov

Potica, dve v eni

JB Restavracija

Maxim

Mojca Polak in študenti VSGT Maribor

Žibrat iz Habakuka v City

Zmagovalec k Ani in Kseniji

Tako je bilo - Teden restavracij 2013

Teden restavracij: kdaj spet?!

65 restavracij, 120 menijev, 13 evrov

3. SladoLent: več kot 10 tisoč dobrojedcev!

3. SladoLent: enaki jedi, različne ideje

3. SladoLent: pizza, krompir, pišče

3. SladoLent: Skaručna, Krištof, Mak

3. SladoLent: največja slovenska gostilna

Kavčič, Čarman, Tomič in 3 blejski chefi

3. SladoLent: Grega Vračko, Jure Tomič, Boštjan Rakar

3. SladoLent: Gregor Vračko, Nataša in Matej Tomažič, Borut Jovan

3. SladoLent: David Vračko, dijaki, Robi Žibrat

3. SladoLent: Kuhar, Bratovž, Žibrat

3. SladoLent: Repovž, Trapez, študenti

JB, nova kolekcija z nove njive

Trije chefi v Promenadi

Kopuni brez meja

Smučanje z okusom

Teden restavracij: vidimo se 2013

Le še ta vikend

Množičen in uspešen start!

Jesenski Teden restavracij, 17. - 25. 11.

Oblikovalska okuševalnica gostilni Rajh

Ksenija Mahorčič, Gostilna Mahorčič

Jagodic - Štefelin - Volčič

Ernesto Iaccarino, Don Alfonso 1890

Roland Trettl, restavracija Ikarus v Hangarju-7, Salzburg, Avstrija

Damian Partido Ruiz in Samuel Cruz Arjona, Španija

Antonino Maresca, restavracija Il Mosaico, Ischia, Italija

Mehmet Gürs, restavracija Mikla, Carigrad, Turčija

Uroš Štefelin, 1906, Bled

Elena Arzak, San Sebastian, Španija

Trendovska kulinarika

Johannes King

Wolfgang Puck

Alain Ducasse

Dieter Mueller

Na gradu preprostih jedi in dovršenih okusov

Kaj pa, če bi tokrat drugače?

Novo v novi slovenski kuhinji

Massimiliano Alajmo izziva vodo

Štajerska vrhunskost sredi dunajskega Mestnega parka

Spam je odpravljen

Ukinjanje ocenjevalcev

Slabe izkušnje

Knjiga in internet

Prvič, drugič in le še tretjič

Kaj pa moka?

Ambient in hrana

Pokvarjen vtis

Korektnost

Na recept

O izboru vin

O fotografiranju

O Čubru in ocenah

Otočec, Andrejevi, Koštomaj

Debeluh, Identita Golose, Milenium

Pri Debeluhu

Brioni, Mahorčič, Scabar

Lepo prosim za pomoč!

Higiena v kuhinji

Bralec o Livadi

Halo???

Hrana in dizajn

Leto dni

Olivno ali oljčno? 2

Olivno ali oljčno?

Odmevi 2

Odmevi

Slovar tujk

Las v juhi

Kdo je mesar? 2. del

Kdo je mesar?

Stare užance, drugič

NYT se je zmotil

Najlepša in najboljša knjiga sladic

Tudi tuja vina v Kaiserju

Fazane streljajo jeseni

Sončki

Malvazija

Bio kulinarika

Smučarska

Carnaroli in Bialetti

Mrzli krožniki

Dunajc in pommes

Sončki na Krvavcu in Rogli

Razočaranje na Mokrinah

Kupovanje megle...

Dvojna ocena

Anže ocenjuje

Odslej le: oljčno olje!

Navajen na stil

Kam za Martina?

Spet na pravi - ocenjevalski in časopisni strani!

Spet na pravi strani mize

Nič več ne bo tako - konec

Kuhar kot filmska zvezda 79. del

Glasbeni svetovalec za vino 78. del

O čakanju ter hitri in počasni hrani 77. del

O prijateljih in gostih 76. del

Kako naredijo vse to? 75. del

Rdeči bik in 40 kuharjev 74. del

Nedolgočasna oranžna štajerska intuicija 73. del

Paradoksi: francoski, štajerski, istrski 72. del

Domače nekoč in danes, tu in tam 71.del

Od 1:1 do vina na kozarec 70. del

Osem jedilnih listov ene gostilne 65. del

Dim cigare v kozarcu za vlaganje 69. del

Zgodba o grahovih raviolih 68. del

Tujci prihajajo. Pogrnimo! 67. del

Joj, je bilo dobro! 66. del

Življenje obrnjeno na glavo 64. del

Je ali ni odprto? 63. del

Ona in on na oni strani 62. del

Kreativno in prazno, tradicionalno in polno 61. del

Po zajtrku se dan (in gostilna) pozna 60. del

Nismo samo mi dobrojedci! 59. del

Gostilna je tudi tržnica 58. del

Kje radi in dobro jeste? 57. del

Preprosto se daleč pride 56. del

Ko navalijo turisti 55. del

Dizajn: urbano in ubrano 54. del

Dober kuhar ali dober natakar? 53. del

Tanek jedilni in debel vinski 52. del

Kaj napolni naše gostilne? 51. del

Najmanjše porcije v mestu? 50. del

Dvajset kuharjev in tisoč gostiln 49. del

O kosmatem pujsu in umazani redkvici 48. del

Išče se hrabri kuhar 47. del

Kakšna kapa za kozarce? 46. del

Bica je kava in gostilna 45. del

Nova kuhinja iz nove kuhinje 44. del

Le še Kitajska manjka 43. del

Biti mora nekaj posebnega! 42. del

Bistro, pardon, klub, v knjigarni 41. del

Bistro ali računalniški štedilniki? 40. del

Ni redne brez posebne ponudbe 39. del

Prireditveni center in gostilna 38. del

Za ase, po okusu in denarnici 37. del

Zakaj mesarji niso za? 36. del

Kar ne veš, lahko tudi boli 35. del

Si lahko privoščimo drugačnost? 34. del

Tudi kuharji spijo, mar ne! 33. del

Tako slabo ali tako dobro? 32. del

Pri svetem Petru čez mejo 31. del

Evropa, tu in tam, je nova, 30. del

Gostilniška resolucija 2006 II., 29. del

Gostilniška resolucija 2006 I. 28 del

Kdor dobro da, dobro dobi 27. del

Eksperiment in potešitev 26. del

V šoli pri Modri goski 25 del

Dve obličji ene gostilne 24. del

Zakaj je doma vedno drugače? 23. del

Joj, kako je preprosto dobro! 22. del

Kruh, vino in mehurčki 21. del

Pire, ne pa mišelinke! 20. del

Brez zgodbe ni okusa 19. del

Gostilna ali domači štedilnik? 18. del

Lomo, chorizo in ancho 17. del

Poceni, hitro, dobro, bistro 16. del

Pet ur za čebulno juho 15. del

Kosilo za 170 evrov 14. del

A la bourguignon 13. del

Gostilničar naj bo! 12. del

Picerija ali... 11. del

150 in 10 kvadratov kuhinje 10. del

Gremo v spletno gostilno 9. del

Kuhar na posodo 8. del

Mi daš recept? 7. del

Novi kuharji, nova agregatna stanja 6. del

Marketing na krožniku 5. del

Od rosemary do Ikleel-al-Jabal 4. del

Zakaj ni več mlečnih restavracij? 3. del

Sredozemlje na celini 2. del

Gostilna zaradi članka 1. del

   
Copyright (c) Rad dobrojem - TeND