Spisek, ki je svetovna enciklopedija velikih chefov: janurja Nuno Mendes, februarja, Tim Raue, marca Ryan Clift, aprila Tanja Grandits, maja Pino Lavarra, junija Daniel Patterson, julija Pascal Barbot, avgusta Roland Trettl … Prihajajo Danec Rasmus Kofoed, Avstralec Peter Gilmore, Nizozemec Jakob Jan Boerma, Španec Ramon Freixa. ”Kaj pa Slovenec,” vprašam chefa, ki pozna največ najboljših chefov na svetu. ”Zanimivo vprašanje … Koga mi priporočate?” Morda je bila slovenska napoved lanski avgustovski vinski nastop Branka Čotarja in Marjana Simčiča, v družbi Hrvatov Giorgia Claia in Morena Coronice, z jedmi Ikarusovega rezidenčnega kuharja Rolanda Trettla. Vrsta v sedmem hangarju salzburškega letališča, iz katerega je najbogatejši Avstrijec Dietrich Mateschitz ustvaril letalski muzej, likovno razstavišče in svetovno gastronomsko posebnost, je pač dolga. V devetih letih se je v konceptu gostujočih kuharjev pod patronatom nemškega kuharja stoletja Eckarta Witzigmanna v Ikarusu zvrstilo 92 velikih svetovnih chefov! Od prvega, Gerharda Schwaigerja, Witzigmannovega favorita z Mallorce, do pravih kuharskih zvezdnikov kot so Jean-Georges Vongerichten, Gray Kunz, Marc Haeberlin, Dieter Mueller, Jean-Georges Klein, Massimo Bottura, Thierry Marx, Rene Redzepi, Grant Achatz, Jordi & Joan Roca in celo igralec, vinar ter kuhar Gerard Depardieu. A Ikarus še kar ne popušča. Roland Trettl že leta po svetu k chefom za leto 2013. Le prvega v mesecu ni kosila Brez Mateschitzovega kapitala takšnega ambicioznega in velikopoteznega projekta seveda ne bi bilo. Toda tudi brez Rolanda Trettla, južnotirolskega kuharja, Witzigmannovega učenca in Ikarusovega chefa, ne! Noben drugi kuhar na svetu ni v devetih letih prepotoval toliko sveta, kuhal v toliko restavracijah in naštudiral toliko receptov kot Trettl. Kljub finančni, logistični in marketinški podpori Red Bullovega šefa je na koncu potrebno vse te jedi, ki so vsaka zase umetnina, vendarle skuhati in postaviti na krožnik. ”In to točno tako kot to delajo njihovi avtorji,” poudari Trettl. Zgoraj na terasi, pod katero se svetijo letalska krila Mateschitzovih letečih igračk, natakarji gostom že servirajo majhne grižljaje gosjih jeter v čokoladnem plašču, majhne kozarce hladne kumarične juhe, majhne kozice v hrustljavi panadi, spodaj, v kleti, kjer je kuhinja tako velika kot restavracija in njen nadstropje višji bar skupaj, pa Roland Trettl mirno odgovarja na vprašanja. Nobene nervoze, hektike, le slušalke z mikrofonom med skuštranim gelom, vmesni napotki v italijanščini in nemščini ter energija, ki se kar odbija od besed. ”Načrtovanje je izredno pomembno. H gostujočemu kuharju odpotujem vsaj tri mesece vnaprej, v nekaj dneh moram do podrobnosti proučiti njegov celotni meni ter hkrati posneti TV oddajo in pripraviti gradivo za članke ter naslednjo knjigo. Istočasno pripravljamo v Ikarusu jedi aktualnega gostujočega kuharja, treniramo jedi prihodnjega, pripravljamo meni njegovega naslednika, študiramo recepte četrtega, načrtujemo gostovanje petega …” Prvega maja opoldan je bila restavracija zaprta. Tako kot je vsakega prvega v mesecu. Zvečer pa je spet šlo s polno paro. Tako kot vse dni v letu. Ves svet za chefovo mizo Zadnjega aprila je s svojimi recepti in jedmi nastopala še Nemka Tanja Grandits iz švicarske restavracije Stucki, prvega je Trettlova ekipa imela do večera čas, da je preklopila s Tanjine multi-kulti kuhinje, kjer imajo tudi barve svoj okus, celota pa je kompozicija vplivov kuhinj Vietnama, Indije, Orienta, Japonske, na tradicionalno italijansko kuhinjo kreativnega perfekcionista iz restavracije Rosselinis v italijanskem Ravellu Pina Lavarre; s tatarca smuča in limetinih listov, z marmelado zelenih paradižnikov in peno avokada z janežem, na špagete iz bazilike s skoraj surovo mečarico in v vinu podušenimi majhnimi lignji. V Trettlovi kuhinji v kleti Hangarja 7 je tudi chefova miza. Kdor vsak mesec sede vsaj enkrat zanjo, spozna ves svet! In pri tem opazuje kuharsko spretnost, ki ji na svetu ni para. Če za kuharje velja, da ne bodo nikoli postali chefi, če ne bodo šli v uk v svet k večjim in boljšim od sebe, kaj potem velja za Trettla? Saj je kuhar z največ avtorskimi recepti na svetu! Zasmeji se: ”Recepti iz prve roke, najbrž res. Projekt je izredno zahteven, toda hkrati je tudi velik privilegij. Naporno je, nenehno menjavati sloge, kulture, kontinente, mentalitete … Toda v tem je čar, zato se še zmeraj veselim vsakega novega potovanja in srečanja z novim velikim chefom.” Kdo pa je bil najboljši, poskusim. A izvabim le Trettlov diplomatski nasmešek. Zato za konec še on nekaj vpraša. ”Katerega kuharja ste pri nas že preizkusili?” Povem mu za Francoza Kleina iz alzaške restavracije L'Arnsbourg v Baerenthalu. Alzaški polži v česnovi emulziji, marinirane pokrovače z jetri pitanih gosi in solato artičok ter tartufov … ”Spomnim se, mehko kuhano jajce, ki je bilo hrustljavo.” Pa je bilo že pred petimi leti! | 
