V treh letih in pol se v Nedelu ni nabralo le več kot 160 ocenjenih gostiln, temveč tudi nekaj prahu. Za ene je to dobro, za druge slabo; prve lahko dobra ocena zavede, da se počutijo predolgo ”varne”, češ, saj so nas že ocenili, druge pa demotivira, saj se trudijo in napredujejo, a ni nikogar (ocenjevalca), ki bi jim to potrdil. Restavracija 1906 v blejskem hotelu Triglav in njen chef Uroš Štefelin potemtakem sodita med – tretje. V začetku oktobra 2010 je restavracija 1906 dobila 4,5 Nedelove sončke. Od takrat je bilo več priložnosti za spremljanje Triglavovega dela in napredka. Če je bil prej bandeljc, je zdaj še žonta, oziroma, Uroš Štefelin, chef restavracije 1906, ima talent, da iz pozabljenih slovenskih jedi, ki so le še v spominu kakšne stare mame ali zaprašene bukve, ustvarja vrhunske jedi nove slovenske kuhinje, ki je tako tudi zaradi njegovega dela vedno bolj živahna in sveža! Zato: restavracija 1906 v blejskem hotelu Triglav (izvršna direktorica Marcela Klofutar) je še ena slovenska restavracija najvišje kakovosti – s petimi Nedelovimi sončki! Bled ima tako še drugega odličnjaka (po Vili Bled s chefom Igorjem Jagodicem) in še povečuje vodstvo na lestvici slovenskih krajev z največjo gostoto vrhunskih restavracij, s tem da restavracijo Promenada z novim chefom Binetom Volčičem po odhodu Andreja Kuharja v ljubljanski Maxim še čaka obisk (zimsko-delovni dopust do 1. marca). Lička namesto pečenke Lahko bi rekli tudi tako: če drugi ženijo le z vinom, zna Štefelin celo s pivom. Pravzaprav je pomembno le, da izbereš prave partnerje, k jedi in v ekipi. Tokrat je v goste na Gorenjsko s Tržaškega v hotel z najlepšim pogledom na blejsko jezero povabil ekipo pivnice Bunker iz Nabrežine pri Trstu in nastala je večerja, ki je dokazala, da so v kreativni kuhinji vse kombinacije mogoče. Goveji tatar, terina gosjih jeter, pečena govedina na polenti, hladna omaka z inčuni, solatka in krema zelene. Končno dokaz, da pri tatarcu niso pomembne začimbe, ki zakrijejo mesarjeve pomanjkljivosti, temveč kakovost mesa. ”Res vem, kje se je pasel!” je Štefelin zatrdil, da je osebno poznal bikca, ki je tatarskemu prispeval najlepši hrbtni del. Da se je goveji file kuhal na nizki temperaturi dva dni, je danes v tej kakovostni ligi že nujnost. Tako v hrustljavo polento obleči jetrno terino, pa ideja, ki je pokazala še kuharjevo spretnost. File brancina s krompirjevo skorjico, hišne testenine polnjene s škampi, špinačna krema, koromač, škamp. Drzna kombinacija, zaradi katere je bilo v kuhinji tudi naporno. Uroš Štefelin: ”Kar veliko sva morala pokušati.” Danijel Lovrečič iz Bunkerja, v katerem v Nabrežini ob domači hrani ponuja še 130 vrst piva iz vsega sveta, je k škampom našel blago belgijsko pivo z malo grenkobe in ne preveč alkohola Gouyasse Tradision. Odojkova lička v mrenici z nadevom zelenjave in šampinjonov, šalotka, krompirjeva pena s tartufi, korenje. Štefelinov prispevek prihodnosti slovenske kuhinje ali: ”Včasih je bila mrežna pečenka s tenstanim krompirjem …” Danes pa ”polpet” mesno-zelenjavne prefinjene kombinacije, ki bi tudi brez modno-tartufjega vpliva zmagala na tekmovanju najbolj kreativne jedi večera. Pivo Tripel Karameliet z 8,4 promilov alkohola. Hrbet srne v omaki črnega oreha, bučni njoki in zelenjavna krema. Ni lahko po takšnem uvodu navdušiti še z glavno jedjo. Pomagala je srnina obleka, v kombinaciji posušenega korenja, drobtin in orehov. A še težje je petdesetim gostom hkrati postreči tako sočno in mehko divjačino. Spet je priskočilo na pomoč počasno kuhanje, tri ure na 54 stopinjah. Pivo La Trappe Tripel, eden od sedmih svetovnih pivskih trapistov, nizozemski, manj sladek, z več okusa in še več alkohola (8 promilov), ki opere usta. Močnik iz telečjih jeter Čokoladna tortica s kavo, jagodni žele, jagodna solata, jagodni sorbet. Sladica iz Štefelinove kuhinje, s katero je njegov mladi pomočnik Jonatan Zupan (v Triglavovi kuhinji so še Andrej Vidic, Jože Godec in Boris Noč) nastopil na tekmovanju mladih kuharjev v okviru WACS Global Chefs Challenge konec januarja v ljubljanskem hotelu Union in osvojil četrto mesto. Z jagodami, kavo in čokolado se je ujelo likersko belgijsko pivo Kasteel Brune, a le v majhnih požirkih (11 promilov). Ko smo stari zjutraj odhajali, so otroci prihajali. Štefelin je bil že v uniformi, začel se je nov kuharski tečaj, otroški rojstni dan. Na štedilniku pa se je za kosilo kuhala žonta. Stara kroparska jed, ki bi se izgubila, če Štefelin ne bi v kratkih hlačah na vprašanje, kaj si pa danes jedel pri stari mami, odgovoril vedno enako: ”Žonto!” Zato jo je dolgo, po blejski gostinski šoli in kuharskih postajah grand hotel Toplice, Vila Bled, Tulipan, hotel Astoria, blejski grad, poskušal skuhati po spominu, uspelo pa mu je šele, ko ”sem pretaknil hišo stare mame in našel njene stare zapiske”. A seveda ni nastal stari močnik, temveč nova krema. Najdena, obujena in pomlajena kroparska žonta je sedaj v kozarcu za vlaganje, na začinjeni koruzni polenti in pokrita s krompirjevo kremo s tartufi: najprej je potrebno prepražiti moko, zatem čebulo in na koncu še mlada in rožnata telečja jetrca.
| 
