Odmevi so, seveda, podpisani, ker pa gre za osebna pisma, jih tukaj objavljam brez imen. Prvi odmev "…Članek sem prebrali že v nedeljo, ker so mi ga poslali na Tajsko. Pošteno in profesionalno je, da ga NE komentiram. Osebno mnenje o članku bom izoblikoval, ne samo na osebnem prepričanju, temveč predvsem glede na odzive, na Vaš članek, od strokovne javnosti, naših gostov ter ostalih ljudi. Moram Vam priznati, da sem dobil že nekaj mailov in moje osebno mnenje je, da je to dobro, tako za nas kot tudi za Vas." Torej tudi sam nisem komentiral. Drugi odmev. "…Sami se močno zavedamo, da smo šele na začetku, da delamo šele prve korake in zato je tudi vajin ocenjevalni obisk padel v našo prvo fazo, kjer s prakso še nismo čisto dohiteli zastavljenega koncepta. Navkljub veliko ljubezni in energije, ki ju vlagamo, se spotikamo ob začetne težave: pomanjkanje personala, občasni zdrsi, začetno vzpostavljanje navezav z lokalnimi dobavitelji... Vaše komentarje smo vzeli resno in nas utrjujejo v prepričanju, da je bila tudi naša dosedanja analiza lastnih dosežkov realistična. Vemo kako, potrebujemo še ljudi, ki nam bodo pomagali to speljati... P.S. Za zabavo pa pošiljamo še reakcijo ene naše gostje, kot reakcijo na vajin članek: "Vsake oči imajo svojega malarja - tudi vsake brbončice imajo svojega okuševalca... Moje so povsem podlegle rahlo pekoči poeziji istrske belice na mehkem, še toplem kruhu, pregrešno božanski vinski omaki rostbifa z ravno pravšnjo kombinacijo začinjenosti, da ne govorim o krompirčku, ki se je v njej naslajal. Solata je bila itak poglavje zase, saj sem k paradižnikovi z rukolo, ki je bila čudovito zlitje ravno pravega razmerja dveh sestavin, naročila še fižolovo, ki sem jo vso domačo in s pravo mero čebulice ter vsega ostalega zagledala in poskusila na sosednjem krožniku... Torta je s svojo lahkostjo in domačo pristnostjo le še potrdila navdušenje mojih brbončic, ki bi še..." Spoštovani, veselite se gostov, ki vas hvalijo. A poslušajte goste, ki vas (tudi) pokritizirajo. Tretji odmev. "…Mislim, da gre v Sloveniji za en banalen problem: ko ljudje vidijo ocene od 1 do 5 (n.pr. sončkov), to avtomatično razumejo kot ocene v osnovni ali srednji šoli. Se pravi: 1 je nezadostno - cvek, 2 zadostno = zelo slabo, 3 dobro = tako, tako, 4 prav dobro (ok, naj bo) in 5 odlično. Take so naše izkušnje po vaši oceni v Nedelu... Verjetno je tudi to razlog, da imajo marsikje ocene od 1 do 3 (Michelin) ali pa od 0 do 100 za ocenjevanje restavracij." Sistem ocenjevanja v tujini; do 3: Michelin in Gambero Rosso; do 4: New York Times, Gault Millau, A la carte, Falstaff; do 5: Feinschmecker, Dine.com (največja internetna). Sicer pa je tudi v Michelinu ocen več kot tri. Pravzaprav jih je - 5! Zvezdice so zgolj za hrano. Vsaka gostilna, restavracija, hotel je ocenjena od 1 do 5, za komfort, imajo pa še Bib Gourmand (kakovost/cena hrane) in prstana (preprosto, poceni), predvsem pa je večina gostiln v Michelinovem vodniku brez zvezdic za hrano (torej so že na ta način najmanj 4 ocene). | 
