"Veseli nas, da ste nam namenili tako lepe besede o naši gostilni. Zares lepa hvala. Zelo se je razveselil tudi naš oglar Žagar iz Jagodnika. Potrudili se bomo, da bomo za tem, kar ste napisali, trdno stali. Verjamem, da so kaki gostje včasih tudi razočarani, ali pa niso dobili tistega, kar so iskali. Vendar to jemljemo kot del našega dela oziroma življenja, ter obvezo, da bomo še boljši. Dobro je to, da tisti drugi prevladujejo. Gostilna Vovko je naš način življenja, življenje naše družine. Včasih, priznam, naporno, vendar nas taki zapisi, kot je ta v Nedelu, pa pred časom v Mladini in v Financah, razveselijo, poplačajo naš trud in potrdijo, da delamo prav. Pa čeprav je včasih zapisana tudi kaka kritika, vzamemo jo kot dobronamerno. Brali smo tudi članek na internetu, ter videli, da nekatere zanima, kdo je mesar. Strinjamo se s tem, da bi morali vedeti s kje prihajajo surovine in podobno. Pri nabavi vrhunskega mesa s poreklom (če se le da - le dolenjsko meso) , nam pomaga gospod Slavko, ki zelo dobro pozna, kaj iščemo. Za zakol so zadolženi uradni "mesorezci", ki zadostijo strogim predpisom, razsek in zorjenje mesa za naše potrebe pa poskrbi oče Anton. Ajdovo moko kupujemo v mlinu družine Rangus iz Vrhpolja pri Šentjerneju, belo moko pa v mlinu Košak iz Družinske vasi pri Šmarjeških toplicah. To je mlin z več kot stoletno tradicijo, zelo unikaten, z majhnimi količinami. Pri vseh surovinah se poskušamo držati načela, da je pot od njive do našega krožnika na mizi čim krajša. V prihodnosti bomo poskušali izločiti tudi "klasiko", počasi in z občutkom. Še enkrat se Vam zahvaljujemo za nastali zapis. Postavili ga bomo na našo internetno stran, kjer si boste lahko prebrali tudi zapise ostalih kritikov. Prisrčen pozdrav od družine Vovko! P.S.: Čez en teden se naši družini pridruži še ena nova članica, kar bo dodatna motivacija za delo. :-) | 
.JPG)
