Ko je Takos pred letom dni v svoji ponudbi razširil especialidades a la parilla, se s tem ni (le) poklonil slovenski ljubezni po specialitetah z žara, temveč je s kakovostnim mesom in domiselnimi omakami za pomembno stopnjo dvignil svojo kulinarično ponudbo, hkrati pa poskrbel za "24-urno" ponudbo. Jutro se začne z zajtrkom (gringo, seveda) v Dosu, opoldan je čas za študentska kosila, popoldan za mehiško kavico, zvečer za večerjo v dvoje (plus Kristančič, Ščurek in Protner), ponoči za ples na mizah in dotikanje z rameni, zjutraj pa spet zajtrk v ...

Restavracija in še marsikaj

Več kot je Takos naredil na kulinaričnem področju, pa je naredil pravzaprav na družabnem. Prav s pomočjo Takosa je prišel Maribor na zemljevide in v vodiče mladostne scene po svetu. Toda Takos bratov Arsenovič vseeno nikoli ni skrival svojih kulinaričnih ambicij. Čeprav gre bolj za "marsikaj" kot za restavracijo, saj Takos polno zaživi šele po polnoči, ko se iz jedilnice hidravlično prelevi v plesišče in s tem v eno najbolj priljubljenih zbirališč mariborske mladine, se Takosov jedilnik vseh osem let obstoja nenehno dopolnjuje in izpopolnjuje. In čeprav gre nenazadnje za bolj ali manj hitro prehrano (kar so skoraj vse etične restavracije zunaj lastne domovine), je na Takosovem jedilniku nekaj jedi, ki kažejo kljub mehiškim mejam kar precej kreativnosti. Kažejo celo to, da bi lahko preskočile štirko, ki je sicer Mt. Everest za vse etične restavracije. A seveda Takos ostaja kljub temu trdno v sedlu, kar pomeni, da ne misli menjati ekipe, ki zmaguje, oziroma se preleviti iz družabnega kluba v elitni kulinarični salon. Najbrž je zato nova dejavnost Takosa tudi catering, v katerem bodo lahko izrazili še tovrstne višje ambicije.

Takos v škrniclju in na krožniku

Česa se največ proda? Takosov, seveda. Če prištejemo tiste s festivalskega Lenta. A, na primer, zadnjič sem si enega že zaradi testa, privoščil v Dosu v Europarku. V maniri dobrega fast fooda sem imel čast, da sem izza šanka lahko prisostvoval njegovi pripravi iz vitrin, ki se nasmihajo mimoidočim. Že pripravljena tortilja, malo v MW, z rokami malo iz tega, onega in tistega kupa pripravljenih sestavin, nekaj toplega, še več hladnega, še nekaj omakic in v pripravljeni, praktično in domiselno oblikovani, škrnicelj. Poješ na dušek, a še isti trenutek pozabiš, kaj si jedel. Oziroma veš po tem, kar ti je steklo po bradi, rokah in obleki.

Zaradi tega je Takos na Lentu na boljšem. Če se seveda odločiš za večerjo preden se začne z boki zibati brhkost. Mešana predjed je zanimiv večerni prigrizek ob pijači. Nekakšen tapas po mehiško: mehiška sirova pica, mehiški topli sendvič, kisla smetana z zelišči in opečenimi kruhki, tunina solata s čebulo in papriko, začinjene olive.

Nekaj podobnega oziroma vsakega malo (Pancho ali mehiška plošča) pa je pri glavnih jedeh pokazalo Takosovo slabost. Strah pred tem, da bi gost odšel lačen? Zato je na krožniku preveč količine in hotenja, kar ustvari anemično mešanico, ki te sicer nasiti, a ne razveseli.

Perutničke so mehiški fast food, ki ga je prav prijetno glodati. Na sredini je na žaru in sveže opečena zelenjava, bučke, paprika, vmes je še pečen krompir, saj fast food brez njega ne more, ker pa je na velikem krožniku še nekaj prostora, je še zajemalka rumenega riža, brez katerega Takos ne more.

Tako kot današnje gostilne ne morejo (na srečo) brez solat. Takos to zavezo izpolni v veliki in široki skledi, v kateri ob sveži zeleni solati (in vloženi koruzi) pokaže eno od svojih glavnih odlik: (skoraj) vse jedi so pripravljene sproti, za vsakega gosta posebej. Na (takos) solati so to sveže opečeni šampinjoni ter puranji in piščančji file. In Takosov kruh, četudi včasih premalo vzhaja.

Najmočnejši pri mesu in omakah

Korak naprej od takšne klasične komercialne mehiške ponudbe pa je Takos naredil s svojimi mesnimi specialitetami z žara, ki jim dodaja pestro in iznajdljivo ponudbo omak. Tako, da je volk sit in koza cela... Brez dvoma je Takos namenjen mladini. Mladina pa se ravno ne navdušuje nad počasnim, dolgim, dragim, vrhunskim prehranjevanjem. Takosi, tortilje, totoposi, načosi, takitos, buritos, fajitas, enčiladas... so zanje zato idealni. Videti je povsem drugače od tistega, kar jim strežejo doma. Hkrati pa v Takosu pojejo več zelenjave kot sta babica in mama skupaj v celem otroštvu z nevemvsekakšnimi ukanami, obljubami in grožnjami uspeli stlačiti vanje.

Za malo starejše pa najprej quesadillas, dve hrustljavo zapečeni tortilli, polnjeni s sirom ali špinačo, potem pa rebrca v barbeque omaki. Še posebej, če je zraven še polnjena čebula in domači (Lisjakov) teran iz Kogojeve steklenice z oblinami 60-90-60. Ali pa biftek  s čokoladno omako. Svetujem, da ga naročite brez. Brez vseh drugih dodatkov na krožniku. Le meso, spečeno po vaši želji, in omaka, zmešana v 17. stoletju.

Čeprav me je najbolj presenetil rosbif, z zeliščno, začinjeno omako (ala toluta), odlično uležanim mesom in vrhunsko spečen. Medium sem naročil in tako tudi dobil. Eden najboljših kosov mesa, kar sem jih napadel v letošnjem letu! Zeleni sicer ne bodo veseli.

Tunin file je bil tudi presenečenje, saj je pri nas redkost. Kuharju je uspelo na sredini obdržati rožnato liso, kar pa je bilo še zmeraj preveč ognja, da nežnega mesa ne bi preveč izsušilo. Pomagala ni niti limetina omaka, zato je priskočila na pomoč še omaka molo de pistache (pistacija, avokado, čili).

Pri sladicah sodi Takosova trojka med boljše sladice v mestu. Čokoladni cookie brez moke je postal že legenda, za petami pa sta mu vaniljin flan in karamelna palačinka (crepas). A na koncu nikar ne pozabite na zlato tequilo, z oranžo in cimetom.