|
|
 |
|
|
| |
| | Hrana: |    | | Vina: | | | Postrežba: | | | Ambient, čistoča, okolje, parking: | | | Cena/kakovost: | | SKUPAJ:  
(71 od 100)
|
| 
| Gostilna še ni bila ocenjena
Ocenite gostilno
|  |
|
|
|
| | |
 |  Dobra vila, Bovec, 4,5 | Belo cvetje na najlepši zeleni terasi
| Janet in Olivia sta bili danes v Kobaridu. Iz Bovca peš, nazaj pa z avtobusom, ravno prav za večerjo na terasi, med velikimi šopki belih cvetic in strmimi vršaci golih planin. Včeraj sta bili na raftingu, jutri pa bosta zagrizli na Mangart. Prvič sta v Bovcu, ”toda ne zadnjič,” prikimavata, ko pred njima že stojita njuna gostitelja, brata, Jurij z nasmehom: ”Kaj lepega so doživele naše dame danes?” in Matjaž s pozdravom, penasto jogurtovo kremo s svežimi paradižniki in svežimi zelišči. Upokojeni angleški učiteljici nimata radi morja, ker je doma premrzlo, drugje pa prevroče, ljubita pa gore, ker jih doma ni. In Dobra vila je s svojim zimskim vrtom, vinsko kletjo, dvigalom, stopniščem, zelenjem, arhitekturo, opremo, gostoljubjem tako domačna, prav podeželsko angleška. Le številke sob so čisto slovenske. Tako kot Tomaževe večerje in Yukini zajtrki.
|
Degustacijski meni v butičnem ”hotelu z vsemi zvezdami”, ki je zrasel iz nekdanje bovške telefonske centrale, začenjata dve zvezdici. ”Ker sta le grižljaja,” pojasni višji od gostiteljskih bratov, ki sta se z Dobro vilo vrnila v domače kraje. Pravljičnemu zelenemu hotelu z enajstimi sobami na obrobju Bovca, polnemu preprostega dizajna in drobnih pozornosti - po večerji sta Janet in Olivia na kozarčku šerija v udobnih naslonjačih ob kaminu vilinske knjižnice -, sta dodala svoj estetski občutek in modno eleganco ter izkoristila ljubezen, ki se je rodila v Anini kuhinji (Hiša Franko). Chef Tomaž Sovdat je domačin iz Koritnice, žena Yuki je Japonka, ki najraje sladko peče.
Preprostost odličnih sestavin
Chef hoče pokazati, kaj zna. Sicer so naju prepoznali, a tudi pogled po sosednjih mizah ni drugačen: lepi krožniki, veseli obrazi. Račja jetra s sladkim korenom in jabolčnim pirejem so v enem zamahu na varnem najmanj do jutrišnjega dne. Okusi se ujemajo, tehnika je vešča, pogled je v sozvočju celotne slike romantične terase obdane z belim cvetjem in ponosnimi gorami. Tudi jelenov file s porovo omako je takšen. Če bodo tudi vam ponudili (zakaj pa ne?!) takšen snack, boste ostali do jutra.
Paradižnikova juha je poletno logična, toda kuhar jo je vseeno nadgradil. Mrzlo juho je osvežil s sočno breskvijo, začinil z nežno pikantnostjo sveže bazilike in požlahtnil z rezinami na soli hitro sotirane Jakobove pokrovače. Uspešna kombinacija preprostosti odličnih sestavin, ki ne potrebuje drugega kot dobro-vilin snežno beli porcelan - naši Angležinji je tako navdušil, da sta obrnili krožnika in se glasno začudili ob žigu - in odlično gostiteljsko postrežbo.Tako spretno, neslišno in prijazno drsi med nežno svetlobo Vilina majhna strežna brigada, da bi se lahko prišli učit preštevilni slovenski gostinci.
In potem že rižota! Jed večera! Zato, ker ni bila prav nič avantgardna, nič fantazijska, še manj važna, tudi ne visoka in najbrž ne avtorsko zaščitena. Zgolj takšna kot mora biti v takšnem večeru, na takšni terasi, v takšni vili, pod vsemi zvezdami. Sovdat z vsakim hodom dokazuje, da zna kuhati in da to rad počne. Zato se ne trudi prehitevati svojega znanja in pričakovanj svojih gostov, kuha preprosto in neposredno, že spominu znano, toda vseeno z dovolj lastnega ščepca, da to ni zgolj jagenjčkova rižota, temveč ji slog daje ingver, niso le koščki mesa, temveč so niti, ki so kar same odpadle, ko je kuhar po veliko urah iz konfita vzel sočno meso. Omaka ima pravo gostoto, riž pravi zob, skrivnost uspeha pa edino pravo ime: fond.
Kulinarika pod vršaci
File postrvi ni hrustljavo zapečen, a to je njegova odlika, saj je meso sočno in ribje nežno. Za hrustljanje poskrbi solni cvet, za omako pa blitva, ki pa ni upadla in maščobna, temveč pasirana in lahka, kot sok in esenca hkrati. Bela polenta ni trda, suha in prepečena, temveč le mehka in kremna, četudi zapečena. Trije elementi za preprost hotelski krožnik, ki bi mu na a la cart meniju nekaj manjkalo, a v tem scenosledu, ki se mu hočeš, nočeš prepustiš, saj zunaj piše le B&B, znotraj pa so le hotelske večerje, je to tudi priložnost za najavljene goste. Bovec je pozimi izgubil gondolo, toda poleti se končno spreminja iz množičnega adrenalinskega kampa tudi v intimno letovišče sredi narodnega parka. Dobra vila je pomemben del te pomembne preobrazbe, v kateri ima prav zgornjesoška kulinarika eno najbolj odločilnih vlog pod vršaci bistre Soče.
Tudi trilogija zajčka se ni izneverila Sovdatovemu slogu. Lepa prezentacija, izbrane sestavine, malo elementov, preprosta, toda spretna izvedba, velik učinek. ”To bi pa midve jutri,” sta naši Angležinji poškilili k sosedoma. Ledvička s čičeriko, file s stročjim fižolom in šatrajem, stegno s šalotko in rožmarinom. Krompirjev pire se je sicer ponovil, a bil je kremast in maslen, saj je večerja nagrada za današnji pohod in energija za jutrišnjo avanturo.
Zato sladica v Dobri vili ni konec večerje, temveč začetek zajtrka. Z njo se, namreč, ocenjevalcema in, upam, tudi vam, predstavi še Tomaževa Yuki. Pred rahlim jogurtom z gozdnimi sadeži je čokoladni parfait, sicer bolj kot krema, a čokoladna, pekoča (čiliji) in bogata (dotik zlata). Po čokolatinih z gorgonzolo (kajne, da bodo prihodnjič z bovško skuto?!) pa zajtrk za stopničke v celotni slovenski ponudbi! Najbolj rahla omleta in najbolj sočni mafini!
Zakaj obiskati?
Seveda je lažje, če ni dolge karte in izbirčnih gostov. Dobra vila je majhna in intimna, butična in posebna, na zadovoljstvo ob večerji pa vplivajo tudi stari motor na hodniku, številka sobe na vratih, domače zeliščno žganje na balkonu. Vilina kuharska brigada je majhna, toda srčna in družinska, z dovolj znanja in dovolj lokalnimi sestavinami, da se Janet in Olivia ne bosta vrnili le zaradi divje reke.
VINSKA PONUDBA
Vinska klet s 109 etiketami in izbiro, ki vzbudi radovednost, brez največjih zvezd, toda z dovolj dobrega, ne le iz primorske ponudbe, temveč tudi drugih delov Slovenije. Vinski svetovalec Matjaž Žagar, hišni vinar Zanut, ob njem najbolj priljubljeni še Reia, Mavrič, Pasji rep in Dobuje. Za uvod nova Ducalova penina Sontia. K uvodnim jedem sivi pinot Constantini, 2011, zelo poletno. K zajčku Maria Nevea, Dobuje, cuvee, 2006, resno, primerno. K sladicam Swee. T, M-vina, polsladko, Štajerec v TNP.
|
|
| Dodatni podatki | Kako do tja: pri vhodu v Bovec iz smeri Trente | Regija: Primorska in Notranjska | Značilnost:
sodobno
| Naslov: Mala vas 112, Bovec | Telefon: +386 (0)5 389 6400 | www: www.dobra-vila-bovec.si | E-pošta: welcome@dobra-vila-bovec.si | Zaprto: nikoli; odprto vse dni v tednu med 12. in 15. uro ter med 19. in 23. uro (potrebna predhodna rezervacija) | Lastnik: Jurij in Matjaž Žagar | Kuhar: Tomaž Sovdat | Cene: degustacijski meni 36 evrov (4 hodi) in 45 evrov (5 hodov) | Jedi:
sodobna kuhinja z lokalnimi sestavinami | Dodatno:
hotel | Leto obiska: avgust 2013 |
|
|
|
|
|
| |
|
|
|
|
