|
|
 |
|
|
| |
| | Hrana: |    | | Vina: | | | Postrežba: | | | Ambient, čistoča, okolje, parking: | | | Cena/kakovost: | | SKUPAJ:  
(57 od 100)
|
| 
| Gostilna še ni bila ocenjena
Ocenite gostilno
|  |
|
|
|
| | |
 |  Restavracija Nebotičnik, Ljubljana, 3,5 | Deseto nadstropje nostalgije
| V Sloveniji propada preveč zgodovinskih stavb! Že zato si redke izjeme zaslužijo, da jim namenimo več radovednosti. Še posebej, če je z njih razgled tako posebno drugačen, če je njihova terasa tako majhna in če ima kavarna tako okrogla okna, restavracija pa tako pravokotna. Ljubljanski Nebotičnik je v zgornjih nadstropjih po zaslugi avstralskega finančnika še danes takšen kot je bil ob odprtju pred 80. leti. Le njegova restavracija ima moderno kuhinjo in sodobne krožnike.
|
Kuhinja je skockana. Ne le zato, ker je kockaste oblike, da dela konkurenco razgledu z desetega nadstropja ljubljanskega Nebotičnika. Dobro je opremljena, na sredini ima dobro obvladljiv kuhalni otok, od loncev do krožnikov je vse na bližnjem dosegu roke in ni zanemarljivo, da je show kuhinja brez stekla odprta v jedilnico, kar dobro izbrani glasbi iz zvočnikov dodaja apetitni ropot kuharja. Škoda le, da ga je krizni čas v tej moderni kuhinji pustil samega, zato se obiskovalec, ki je bil zadovoljen z vulkansko soljo na maslu dobrodošlice, znajde pred dilemo: ”Naj priporočam naprej, če pa lahko zaradi tega nastane neprijetna gneča?”
Če Nebotičnikove restavracije na nogometni večer ne bi obiskala tudi lastnikova nadebudneža, ki sta se šla avstralski ragbi z ledenimi kockami na hladnem epoxiju nekoč elitne ljubljanske restavracije, bi bilo zelo prazno.
Kratko in jedrnato
V Nebotičniku je že zaradi njegovega ambienta, ki ga je novi lastnik Anthony Tomažin verno ohranil prihodnosti, potrebno prelistati jedilni list, ki ima – primerno novim časom – le dve strani. Tako lahko že dva preizkusita celotno ponudbo, ki pa se sicer ne spreminja posebej ažurno. Očitno je na njej nekaj hitov, ki se ne pustijo, kljub letnim časom, ki preizkušajo stara lesena okna sredi značilnih visokih pravokotnih betonskih okvirjev nekoč bele fasade sredi meglene Ljubljane. Med njimi je vsekakor piščančja pašteta, narejena po francosko, z ”mixed pickles” po angleško in paradižnikovo marmelado po moderno, da rezultatu te dekorativno na lep krožnik postavljene in z različnostjo okusov ter tekstur usklajene kombinacije ne preostane drugega, kot da je z užitkom po-jeden.
Nebotičnikov kuhar ni spreten le zato, ker se med kuhanjem, zlaganjem in pomivanjem znajde čisto sam, temveč tudi zato, ker med barvnim dekoriranjem ne pozablja na sobivanje sestavin. To je kuhinja, ki sicer ni zahtevna, a je zato dovolj sodobna, da se občudovalec ameriške v nebo štrleče arhitekture, ki je leta 1933 nosila naziv najvišje stanovanjske stavbe daleč naokoli, ne bo dolgočasil z vilicami in nožem. Opoldan Nebotičnik ponuja hitra kosila (piščančja prsa na mehki polenti s šitaki gobami), vmes snack sendviče in solate na terasi (Bele vrane: ”Mala terasa in spodaj Ljubljana …”), zvečer pa ob papirnatih servietah in svečah na mizah menije ”se nam boste prepustili”.
Vprašanje, ki si ga najbrž postavlja ljubljansko-avstralski finančnik, pa, seveda, je, ali to zadostuje. Nebotičniku se sicer ni treba sramovati njegove restavracijske kuhinje, toda velike prepoznavnosti med konkurenco, ki je prav tako sredozemsko-sodobno usmerjena, mu pa tudi ne prinaša.
Še posebej takrat, ko se osamljeni kuhar, ob pomanjkanju časa in rok, mora pač znajti. Zato namesto tune zloži na krožnik k solatkam dimljeno postrv, za katero je celo ribičem jasno, da se dolgočasi na jedilnih listih preveč slovenskih gostiln. Naročijo si jo tako le tisti, ki jim je nerodno kar direktno preiti na priljubljeni zrezek. Kot da je nekje zabičano, da ob njej ni dovoljeno ponuditi ničesar drugega od ”lončkove” hrenove omake. Čeprav bi tudi dimljeni postrvi, pri kateri so njene kosti vselej poseben izziv, dobro delo nekaj pikantne podrobnosti, ki je s sicer malo preveč kislosti marinirala zimsko zelenjavo pri piščančji terini.
Prsi in fileji
Na žal mrzlih krožnikih je bilo popotovanje po Sloveniji, od bučne kreme na dnu do popečenih njokov na vrhu, topel prispevek Nebotičnika krepitvi slovenskega nacionalnega ponosa. Saj jih ni veliko, ki lahko tako lepo zložijo svoje buče, škampe in tartufe! Jed, ki se ne hvali le s sestavinami, temveč zanje tudi najde primeren pristan.
Četudi je kuhar pri pokrovačah poskrbel za gorčično omako, grahovo kremo ter porovo slamo, se je ponovno izkazalo, da imajo kapesante med vsemi sadeži največje domotožje po svojem morju. Vsak meter oddaljenosti od njega se jim pozna na okusu in ugrizu, zato se tudi spreten kuhar, ki jih zna po vrhu in dnu vroče ožigosati, ne izogne njihovi mlahavosti. Ali so premehke ali pretrde ali brez okusa ali brez vsega. Če bi Nebotičnikov chef svojo spretnost namenil tudi manj od filejev in prsi opevanim kosom morskih in kopenskih bitij, bi bil obisk 70 metrov še dosti bolj nostalgičen.
Četudi slovenski jelen ni padel zaman. Seveda, na krožnik je šel le njegov najboljši del, ki pa ni le zaradi tega ostal mehek in sočen; in, seveda, v omaki, ki pa je marsikje prav zaradi brusnic že pokvarila celotno zamisel. V Nebotičniku pa omaka ni zakrila mesa, ki je ležalo na mehkobi pireja gomoljne zelene, v družbi brstičnega ohrovta in pike na i iz pistacij. Za ljubitelje divjačine, ki se jim ne ljubi še drugega dne uporabljati zobotrebcev.
Če je kuhar pri divjačini poskrbel za umirjenost, je pri gojenem brancinu za – divjost. Kako drugače opisati njegovo drznost, ko hrustljavo opečenih ribjih filejev ni le potresel s kockami paradižnika, pistacij in namočenih rozin, temveč je vse skupaj postavil še v krompirjevo juho, ki so ji samo še kisle kumarice manjkale do pristnega babičinega ”zosa”. Dušena špinača je vmes sicer bila nevtralna, toda vseeno je to jed, ki kaj lahko za mizo skrega dva, pa čeprav se držita za roke – tako kot bo njemu všeč, njej ne bo … A drzne kuharje, ki se ne ustrašijo izrazitosti, na tej strani nagrajujemo!
Toda ne za sladkanje, ki mu zmajka časa in idej. Čeprav bi v takšni zgodovinski stavbi danes, ko so okrog nje višje in grše, pričakovali še posebno prijaznost do popoldanskih sladkosnedov, pa je čokoladna tortica, čeprav (skoraj) brez moke, za kaj takega premalo. Še posebej, ker bi za dva polizana krožnika njena struktura morala biti bližje kremi kot drobtinam. Tako kot bi tudi okusu pasijonke koristilo več sladoledne maščobnosti kot sorbetne vodenosti. Marčne jagode, namreč, ne morejo odtehtati ne enega ne drugega.
Zakaj obiskati?
Nebotičnikova restavracija je že zaradi zgodovine in arhitekture vredna izleta s še danes hitrim dvigalom do desetega nadstropja. Ponudba, ki je kratko-jedrnata in všečno orientirana, sicer nima ambicij stavbi prevzeti primata, toda turistom bo obisk pod modrimi štukaturami ostal v ješčem spominu, Ljubljančanom pa bo tudi prijalo, da si svoje mesto ogledajo iz drugačne perspektive.
VINSKA PONUDBA 3,5
Tudi vinska karta nima ambicij, da bi se zgolj zaradi nje peljali z dvigalom. To imajo tudi drugi in v pritličju, torej tudi Nebotičnik pozna dovolj slovenskih vinorodnih področij, da bo turist spoznal ”lepo barvo, bogat buket in aromo ter harmoničnost” slovenskih vin. Le Medotovi mehurčki so redko kje na kozarec!
K predjedem je natakar priporočil prekmurski chardonnay (Marof, 2008), ki je bil dovolj bogat, da je segel od paštete do njokov. Za spremljavo jelenu je ponudil dovolj strukturno krepek duet lex (Edi Simčič), k brancinu pa iz iste lige belo selekcijo (Teodor, Marjan Simčič).
|
|
| Dodatni podatki | Kako do tja: središče Ljubljane | Regija: Ljubljana z okolico | Značilnost:
sodobno sredozemsko
| Naslov: Štefanova 1, Ljubljana | Telefon: +386 (0)40 601 787 | www: www.neboticnik.si/restavracija | E-pošta: info@neboticnik.si | Zaprto: nedelja; odprto od ponedeljka do sobote med 12. in 22. uro | Lastnik: Anthony Tomažin | Kuhar: Dejan Cerovak | Cene: hladne predjedi 7 do 9, juhe 4,50, tople predjedi 11 do 13, glavne jedi 17 do 19, sladice 5 do 5,50; kosilo 10 evrov, degustacijski meni 35 evrov (4 hodi) | Jedi:
sodobna sredozemska kuhinja | Dodatno:
kavarna, lounge, terasa | Leto obiska: marec 2013 |
|
|
|
|
|
| |
|
|
|
|
