V sredo zvečer je bilo nabito polno! Katera slovenska gostilna, ki nima le dveh velikih sob, temveč tri različne lokale okrog velikih kostanjev, se v današnjih časih še lahko tako pohvali? Žabar je ljubljanska gostilniška institucija, ki od ponedeljka do petka napolni dvorišča in pločnike okrog starega viškega gasilskega doma, kjer sta nasproti še pekarna in Anabar.

Nič čudnega. Za dnevno juho je jota z zeljem, ki je tudi na Krasu tako ne znajo skuhati ravno pri vsaki hiši. Saj veste, malo kisla od zelja, malo gosta od krompirja, malo kremna od fižola in malo mesna od pršutove kosti. Za stalne goste, ki imajo vsak teden resen pomenek o starih časih ob štefanu Sirkovega sivega pinota, sta telečja obara ali goveji golaž. Za kosilo, ker za večerjo je že zmanjka, kar tudi veliko pove, je pečenka, s toliko naravne omake, da se v njej okopa cel porcelanski pladenj pečenega krompirja, tistega, ki je zunaj barvit od rumene do rjave, znotraj pa mehek, od kaše do pene. Za tradicijo so žabji kraki, tako sveže (vroče!) ocvrti, da je ustna votlina hitro ”razvalina”. Zanjo pastičo in zanj žrebiček.

Skratka, samo parkirati je težko, vse drugo pa (je) lahko … Pivnica je, namreč, točilnica, kar pomeni, da je nova, a v stari domačiji in urejena etnografsko, toda domačno. Slaščičarna je tudi kavarna, kar pomeni, da imajo Pri (starem) Žabarju tudi mlajši svoj prostor, saj so italijanski sladoledi hišna posebnost že 15 let. Glede zrezkov pa je pod njimi sicer rukola kot drugod, toda teletina je neprimerno mehkejša in debelejša.

Ja, pa še to: postrežba je znana, torej stalna, predvsem pa hitra. Se opazi predvsem takrat, ko je mizo potrebno ponovno obrniti. Drugi, ki tega niso vajeni, pustijo umazanijo na njej do drugega dne, Žabarji, pri katerih si gostje podajajo kljuko, pa pohitijo, da lahko še enim ponudijo čim prej: ”Zdaj boste pa še ježka, kajne.”

Lončena peč sicer ni vedno topla, toda v kredenci so Ivačičeva Kuharska knjiga, Hafnerjeva Ta dobra stara kuhna in Pellapratova Kuharica, ne manjkata pa niti Velika slovenska kuharica in Kuharska knjiga za celo družino. Sicer pa, ste že bili v dunajskem Grinzingu? Viška cesta okrog Žabarja je ravno takšna! Vas ob glavnem mestu, ki je še vedno pred sto leti. In turisti je še niso odkrili!