Logično, da sva takoj začela iskati napake… Toda, frizura brezhibna. Obleka najbolj elegantna v celem lokalu. Natakarji polikani od glave do pet. Krožniki pisani, toda dišeči. V krušni košarici celo črn iz sipinega črnila. Na jedilnem listu sicer tudi posteljice, penice, celo zrak in predvsem dolga imena, toda vse iz zaliva in grmičevja levo in desno. In potem, ko sva poskusila vsaj deset olivnih olj, so prinesli paško ovčjo skuto s sardelami, sušenimi paradižniki in čipsom s sipinim črnilom. Ravno prav k penini iz žlahtine s Krka (Frajona). Ravno prav preden je bušnil amuse. S tunovim brodetom, polento s koprivami, pečeno trljo in zrakom, ki je dišal po divjih špargljih. Je lahko v tem kaj narobe?

Restaurant se ni zmotil

Hladni predjedi nista uspeli slediti kuharjevemu pozdravu, čokoladna (predsedniška) torta pa ne Ramosovemu portovcu. In zadnje vino, najbolj resno, je bilo premrzlo… Napake? Tudi to je bilo še vedno nadpovprečno! Pa drugo? Ocenjevalci Restauranta se niso zmotili!

"Če mene vprašate, bi najprej surove škampe, z medom. Potem pa škampe v soli, pravkar sem dobila dva ogromna." Plavi podrum je odprt vsak dan v letu. Toda imate zelo malo možnosti, da vas na vratih ne bo pozdravila najprej lastnica. "Vsaj 350 dni sem tukaj…"

Pomisliš, ko svetuje, saj to ima vsak. A zelo redki tako blizu vhodnih vrat! Pogled iz mandrača, okrog katerega se je s sosednjima gostilnama raztegnil z velikim vrtom in manjšim zimskim vrtom Plavi podrum, jemlje dih. Kot da se ves Kvarner zliva sem. Tukaj rasejo najboljši škampi na svetu. Ti ne potrebujejo kuharja, le ribiča.

Mlačne kozice na posteljici rukole, lističev šampinjonov, pinjol in pomaranče z divjimi šparglji in penico Campari-džusa ter solata hobotnice z divjimi brseškimi šparglji, morskim koprcem, jagodami, parmezanom in sorbetom iz jagod in vodke sta bili pravzaprav nasprotje tega, kar je predlagala gospodarica. Jedi za vtis, jedi za oči, jedi za goste, ki pridejo zaradi (Podrumove) slave. Pa vseeno, mlačne kozice kot fine fast food in hobotnica kot izziv vsem tistim, ki jo delajo vedno enako. Zelo korektno in še več, z morskim koprcem, Ipšinim leccinom, špargljevo peno, rdečo soljo… Toda (tudi) okus še ni rekel: "Vau!"

Ne pogled, okusi jemljejo dih

Zato pa takoj zatem. Ražnjič s škampi in jakobinka na žaru, na jabolčni kremi, z redukcijo morske žabe, kavnim prahom in črnimi istrskimi tartufi. Bomba, da so se stresle steklene stene modre kleti. S takšnimi škampi prideš med sto najboljših na svetu! Kurkuma in jabolko sta objela njihovo sladkost, tako kot je kava (Illy) objela tartufe, ki so bili prav nesramno čvrsti. Kot da bi Istra hotela ob Albi napovedati boj še Perigordu.

Plavi podrum pa najinim brbončicam… Ni lahko, če oba istočasno zajemava z nasprotnega brega. Zamenjava? Ne dam! Tagliolini mavričnih barv s škampi, kozicami, breskvami in črnimi istrskimi tartufi. Dvakrat tartufi, toda predvsem dvakrat tisto, kar so pokrivali. Takšno morsko (rakovo) omako sem doslej jedel le pri Genarru Espositu. Toda njega (kljub dvema mišelinkama) ni med naj 50 (niti 100). Ne pogled, okusi jemljejo dih!

Še dobro, da je bil v testenine zapičen škamp… Kreativni kuharji ne delajo okraskov, ki krasijo nekreativne. Toda Plavi podrum ne more biti ekstravaganten, saj si je lepo oblečena gospa pri sosednji mizi naročila - "Samo nič ribjega!" - dunajski zrezek s pomfritom, natakarji, če ni šefice v bližini, pa sladice napovedujejo z besedami: "Tiramisu, mus, pita…"

Če bi si tisti, ki vsak petek malicajo osliča s česnovo omako, kdaj upali tukaj naročiti, bi bila jutri katastrofa. Pol gostiln bi bilo praznih… Da to dejansko niso le super sestavine, temveč tudi osem kuharjev, potrdi glavna jed. Z njo ima večina morskih specialistov največje težave. Kaj ponuditi k ribi, da je ne zakriješ? Odgovor iz Voloska: ocvrte torteline in gosja jetra! Ne bi verjel, če ne bi doživel. V nori kombinaciji iz (teoretično) preveč sestavin je vseeno zmagala plemenita bela riba, ki je bila zgolj popečena po kožni strani. Njeni podaniki so bili prav ponižni, čeprav je bil tortelin zelen in polnjen z brancinom, bučno kremo je podpiral koriander, hrustljavost je dodajal vijolični krompir, ribo pa je pokrival sotirani foie gras (gosja jetra). Klobuk dol!

Zakaj obiskati?

Za osemsto priznanih kulinaričnih strokovnjakov z vsega sveta, zbranih v akademiji S. Pellegrino 50 najboljših restavracij na svetu, v organizaciji britanskega magazina Restaurant, je najboljša hrvaška restavracija Plavi podrum iz Voloska pri Opatiji. Na lestvici, ki šteje do 100, je na 81. mestu, malo pred ljubljansko restavracijo JB (89. mesto). To sta tudi edina vpisa med najboljšimi s prostranstev (bivšega) Balkana.

Vina

Daniela Kramarić je v hudi moški konkurenci najbrž najboljša hrvaška someljejka! Zato, ker je vsak dan pri gostovi mizi in ker res svetuje. Pri tem ne leporeči, ne prodaja zgodb in se ne prilizuje znanim. Vino, ki ga priporoči, je sestavni del jedi, s katero se druži.

Plavi podrum sploh ni klet, temveč zimski vrt z velikim gostinskim vrtom. Toda vseeno je njegova vinska karta ena najboljših na Hrvaškem (250 etiket).

Kozice, jagode, šparglji, sladko in grenko, torej Sauvognon, 2008, Korak, Jastrebarsko. Škampi in jakobinke, stare trte in malvazija, 2008, Veralda, Brtonigla, bezeg in vanilja. Testenine in škampi, les in mineralne note - Daniela: "V smeri chablisa" - Dalmacija in pošip, 2006, Korta Katarina, Korčula. Plemenita riba in gosja jetra, na stari način po novo, iz Collia preko Brd do Istre, amfora in malvazija, visok alkohol (15 %) in dolgi pookus, 2006, Kabola, Momjan.