Preusmerjeni boste na vivi.si
3
Iskalnik          
  

 



impressum 

Prijava na Dobre Novice
    pišite rad dobrojem
 
Rad Dobrojem na Facebooku

TYPO3 izdelava spletnih strani

 

Hrana:
Vina:
Postrežba:
Ambient, čistoča, okolje, parking:
Cena/kakovost:
SKUPAJ:  
  (56 od 100)


Gostilna ocenjena 2 krat

Hrana:
2 krat
Vina:
2 krat
Postrežba:
2 krat
Ambient, čistoča, okolje, parking:
2 krat
Cena/kakovost:
2 krat

Ocenite gostilno
 

Kvočevi nudlni, polnjeni s suhimi hruškami


Postrv z ajdovo kašo in česnovo omako


Mežerli s krompirjevo solato, kot ob kolinah


Les in kamen, kot v slovenski gostilni pred sto leti

 
Gostilna pri lipi, Muta, 3
Pri rpičevi župi

Lipa iz Mute je ena najlepših slovenskih gostiln! Nič čudnega, da je najlepša slovenska poezija nastala v gostilni, če pa so včasih bile vse takšne. Pravzaprav bi Lipa morala biti na recept, tako slovenska je, da smo je vsi potrebni, ko nam pade (samo)zavest. Vsaj kos domačega kruha pa malo grumpov na njem, in šilce koprivovega žganja za na vrh. V poplavi neokusa in tujih ponaredkov prav godi, da je vsaj včasih tako domače in naše. Ja, od vilic in nožev podrsana in od nazdravljanja okrušena poslikana lončena posoda je lahko boljša od najbolj finega porcelana.

Vse, kar piše na jedilnem listu, bi rad poskusil. Zato, ker je dovolj kratek in zato, ker se res lepo bere. Že na tabli pred vrati, pražena jetrca, jurčkova juha, ta veliki grumpi in kiblflajš… Potem pa zares, tudi s pomočjo poetičnosti dr. Janeza Bogataja: "Naj bo petek ali svetek, najprej hladen je začetek." Torej: "Kar se nareže, se tudi prileže," in "Ni ga tiča čez prašiča."

Grumpi v rpičevi župi

Še dobro, da velike oči, ki kolebajo med žganci in žganki, natakarica že takoj pomiri. "Ni potrebno vsega, saj vam bomo tudi sami nekaj dodali…" In prinese kuharičin pozdrav v dveh delih, v majhnih lončenih skodelah so grumpi in skuta. Koroška skuta je najboljša slovenska skuta! Če je v njej še ravno prav kumine in bučnega olja, zraven pa koroški kruh, s povsem črno skorjo, ni boljšega začetka koroškega obeda. Ali pač… V drugi skodeli so ocvirki v masti. Saj pravim, na recept, ne vsak dan, toda ko, potem tako!

Juhe, torej župe, pri Lipi ne smete izpustiti. Jurčkova je za bogove (spet Bogataj…), rpičeve pa tako še niste jedli. Korenje je tanko zrezano, čebule je obilno, po moki pa ni čisto nič okusa. Zelišča so prava in mešana, gobe prav tako, tanko so zrezane, zato dajo predvsem okus, nič sluzaste, žvečljive, spužvaste strukture, ki je sicer značilnost številnih juh tistih gostiln, ki jih tako rade servirajo v velikih kovinskih jušnikih. Pri lipi je le jušna lončena skodela, po kateri žlica tako struga, da preglasi celo slovensko popevko, ki je seveda boljša od radia, če se le ne bi vrtel isti plošček v neskončnost. Skratka, pravi gostilniški zvok. Oprostite, okus!

Rpičeva je krompirjeva. Kaj dosti drugega, razen ocvirkov, ni v njej. In prav je tako. Nobene gosposkosti, nobene elegance, nobene kreme, pene, kemije, mode. Je le vroča in okusna voda, v kateri se kopajo, v družbi zelišč in drobnih grumpov, majhne kocke krompirja. Ta je, namreč, nalašč takšna. Druge - drugod - so pa žal… Lahko, prosim, dobim repete?

Mežerli in krompirjeva solata

Pogled skozi okno pokaže skodlano streho zvonika Janeza Krstnika, ki ga je pred (skoraj) tisoč leti (baje) posvetil celo papež, pogled na jedilni list pa mežerle s krompirjevo solato, ki jih boste posvetili samí. Imeti v današnjih časih jedilnik brez pohanega in lignjev je hrabrost, ki bi ji kdo rekel celo norost. Toda zato ima Lipa v Muti še spodnje parkirišče, na katerem je dovolj prostora tudi za avtobus, z njega pa se pride direktno v veliko klet, kjer je na mizah prostora tudi za mesne plošče, na tleh pa za prešerni ples. Zlakotni in zasrbi na splavu po Dravi, kajne!

Mežerli so najbolj znana koroška jed, ki jo je najtežje dobiti… Povsod rečejo: "To morate vnaprej naročiti!" Pri lipi jih zato sicer grejejo, da je na eni strani svinjska mrežica prepečena, na drugi pa kuhana, toda to ne zmoti okusa začinjene in zmlete drobovine (pljučk). Ne, to niso najboljši mežerli na Koroškem. Boljši so predvsem tam, kjer nimajo oblike štajerskih mavželjnov (v katerih pa je svinjska glava), temveč narastka. Ker takšni so še bolj sočni. Toda zato so to mežerli, ki jih vedno dobite. S krompirjevo solato, vred! Sta pač par, kot bučno olje na krompir. Čeprav bi za popoln zakon morali kupiti boljše bučno olje. Saj ga ni treba pustiti na mizi.

Je pa bil pri Lipi tudi drugi polčas… Nevede ga je sicer napovedala že simpatično jezična natakarica: "Če vam kaj ne bo všeč, morate povedati. Boste dobili še eno porcijo…" In res sva jo. "Mojstrovina gostilničarke Helene", torej jelen v hruškovi omaki, se je izkazal za napako, ki sva jo vrnila v kuhinjo in se odločila raje za "lovčevo malico", torej srnin golaž. Se zgodi, tudi najboljšim in tudi doma, a tudi brez tega je pri Lipi razlika med uvodnimi in glavnimi jedmi prevelika. Saj so bili še sirovi štruklji, toda le takšni, kot jih imajo marsikje. Saj je bila hruška z brusnicami nova, ne tista z vrnjenega krožnika, toda grumpi, skuta in župa so napovedali neprimerno več. Skratka, kruhova rulada je bila le zunaj preveč razmočen cmok, postrv preslana in izsušena, ajdova kaša mrtva, brez možnosti, da bi jo prebudila odmrznjena zelenjava, golaž pa le velika porcija, zaradi katere pa ne bi šel na pot.

Ambient je lep, vzorčen. Koncept je pristen, pravi. Koroške jedi so dobre, okusne. Ko pa je potrebno vzeti v roke ponev, zmanjka. Le zato, ker gostilničarke Helene ob najinem obisku ni bilo? Toda, sin je zdaj spet zdrav, torej bodo ob vašem obisku tudi kvočevi nudlni boljši. Ne sme se, pač, zgoditi, da je med trojko v porciji eden surov, eden hladen, eden pa b.p. (brez pripomb). Pa čeprav so v nadevu še tako sladke suhe hruške. Pri Lipi je prelepo, da bi ostali nezadovoljni.

Zakaj obiskati?

Seveda, zaradi domačnega, pristnega slovenskega gostilniškega ambienta. Zaradi jedilnega lista pred vrati in še bolj tistega na mizi. Zaradi koroških dobrot. Zaradi koprivovega in še kakšnega žganja, ki na koncu ostane na mizi dokler ne pridete spet. In, seveda, zaradi mežerlov.



Komentar bralcev:

11. 4. 2012: Odlična Gostilna!
19. 3. 2010: v poplavi hitre prehrane in blefa, bi ta gostilna res morala biti na recept, tako pristna in domača je. Janez


Dodatni podatki

Kako do tja:  ob glavni cesti Maribor - Dravograd

Regija:  Koroška

Značilnost:
koroško

Naslov:  Mariborska cesta 12, Muta

Telefon:  +386 (0)2 876 6090

www:  www.gostilna-prilipi.si

E-pošta:  info@prilipi.si

Zaprto:  nikoli; odprto vsak dan od 11. do 21. ure

Lastnik:  Helena Kresnik Pažek

Kuhar:  Aleksandra Fric

Cene:  hladne predjedi 4,20 do 10,80, juhe 2,90 do 3,20, tople predjedi 5,90 do 8,20, glavne jedi 10,20 do 16,70, sladice 2,90 do 4,20; pokušina koroških dobrot 27,70 €

Jedi:
stara koroška kuhinja

Dodatno:
sobe, prostor za skupine

Leto obiska:  november 2009

Ponoven obisk:  seveda



   
Copyright (c) Rad dobrojem - TeND