Slučaj, ki je našel do San Pietra, je bil presenečenje že ob vstopu. Trgovina, bistro, kavarna, restavracija, vinski bar, cigarni kot... Katera gostilna že ima prav tak koncept?!

A posedli so naju v izložbo. Za visoko mizo, pisano pogrnjeno, z rdečimi stoli, na katere je potrebno splezati. Kaj pa tiste nizke, belo pogrnjene mize? "Žal, vse je rezervirano! Vsaj teden dni vnaprej je potrebno poklicati."

Trinadstropna hiša z veliko stekla, ki močno izstopa med pritličnimi sosedi graškega predmestja, je namenila največji prostor trgovini, v kateri pa so le kavni avtomati. Restavraciji tako ni ostalo dosti prostora, a najbrž jo ravno to dela zanimivo. Gostje se radi drenjajo na visokih stolih okrog šanka, kjer dopoldan srkajo kavo, popoldan aperitive, zvečer pa skozi stekleno kuhinjsko steno opazujejo Hansa Windischa, kaj jim pripravlja za večerjo. Še bližje temu pogledu je kakšnih šest miz restavracijskega dela, ki je pravzaprav kuharska učilnica, saj jim je pet Pietrovih kuharjev bliže kot Jamie popoldan pred domačim naslanjačem.

Ob aperitivu so nama prinesli desko za kruh z dolgim nožem. Majhna štručka je mikavno hrustljala, midva pa mlaskala, ko sva nanjo mazala olivni tapenade in škampovo kremo. Kuharjev pozdrav je bil majhen, a okusen; ocvrta kroglica polnjene olive, z žličko gobjega raguja. Obojega toliko, da ju je list peteršilja brez težav prekril. "Menu s petimi hodi," sva zato naročila, a se je nato izkazalo, da je sveti Peter pri porcijah še preveč radodaren.

Krožnik antipastijev je imel vse, kar ima tudi v Italiji. Vključno s pršutom, zrezanim na tisti veliki rdeči rezalni stroj. Ribja juha je bila pravi toskanski cacciucco in kar stavil bi, da bo postala zaščitni znak San Pietra. Tris testenin se je sprehodil kar skozi celo Italijo, da je nabral okuse, ki so obogatili doma pripravljene njoke in raviole. Pečeni parmezan in sušena slanina nista bila italijanska, temveč trendovska.
"Presekali" smo s sorbetom, ki sta mu okus dala limeta in melisa, tekočino pa prosecco. Glavna jed je bila "tagliatta" v kosu spečen goveji file, prerezan le na pol, ki se je topil v ustih, položen na rukolo, ki je pod seboj na pireju, popravljenim z modnim tartufovim oljem, skrivala pražene artičoke in jurčke. A potem so bile še tri sladice, oranžna krema, marinirane fige in kavni creme brulee...