Preusmerjeni boste na vivi.si
3
Iskalnik          
  

 



impressum 

Prijava na Dobre Novice
    pišite rad dobrojem
 
Rad Dobrojem na Facebooku

TYPO3 izdelava spletnih strani

 

Gostilna ocenjena 6 krat

Hrana:
6 krat
Vina:
5 krat
Postrežba:
6 krat
Ambient, čistoča, okolje, parking:
6 krat
Cena/kakovost:
6 krat

Ocenite gostilno
 
Cantante, Maribor
Wrap ali plašček v roki

Kako in zakaj je nastal fast food? - Hitra hrana, ki lahko zasvoji, lahko pa tudi čisto prijetno zadovolji - Nekoč je bil pri Drugi gimnaziji Pariz, danes je Kuba - Južnoameriški ritem, dolgi cocktaili in polnjene palačinke

Pozimi je čas za slow food, poleti pa za fast food... Ni čisto tako, a nekaj resnice je vseeno v tem. Čeprav je tudi res, da tisti, ki prisegajo na fast, niso ciljna skupina za slow; in tisti, ki uživajo v okušanju, ustvarjanju, raziskovanju, ki si vzamejo čas (in denar), ponavadi tudi ne hodijo po ulici s polpeto v rokah.

Ko vreme kliče na plano, v bazene, na počitnice, preživimo pač manj časa pred domačimi štedilniki, zato je velikokrat izhod v sili najprimernejša rešitev: jemo takrat in tam, kjer nas zagrabi lakota. In ker je pač tako, da je takrat najbližje do kakšne stojnice na vogalu, se poleti tudi dobrojedci znajdejo večkrat na hitro oziroma - fast.

Začelo se je z grofovskim kvartopircem
Kako pa se je ta fast food zgodba sploh začela? S kartami! Kajti grof Sandwich (Earl of Sandwich) je bil zagrizen kvartopirec in ko mu je šlo, ni hotel zaradi kruljenja v želodcu odložiti poker kart. Zato se je spomnil, da bi lahko v desni držal karte, v levi pa kruh s klobaso. In smo dobili sendviče, predhodnike današnjega fast fooda, saj so potem prišli hot dogi, hamburgerji, v to kategorijo sodi tudi lučka oziroma sladoled na palčki, pa pica iz pekača, grški giros, turški kebab, kitajski (ameriški, pravzaprav) chop suey v škrniclju, indonezijski nasi in bami goreng, italijanski tramezzini, angleški fish and chips, jugoslovanski čevapčiči v lepinji...

Vprašajte danes mularijo, katero jed ima najraje. Namesto odgovora si lahko izberete eno od jedi iz prejšnjega odstavka, kajti prišli boste na isto. In pri tem mularija sploh ni več izjema. Tudi ogromno odraslih se vse bolj fast prehranjuje. Oziroma, kar je še huje, fast food jedi so jim - najljubše.
 
Seveda ne mislim soditi tujih okusov in želja, kljub temu pa se je tukaj nekaj pomešalo. Jedi, ki so bile izumljene zaradi tega, ker je ljudem zmanjkovalo časa, prazna vreča pa ne more držati niti kart, kaj šele da bi lahko kaj delala ali celo naredila, postajajo danes za nekatere merilo užitka?!

V bistvu pa pri fast foodu ne gre za ničesar drugega kot za odvisnost. Zaradi močnih in nekvalitetnih maščob je fast food kot doping, deluje hitro, toda tudi hitro popusti. In potem zahteva telo še, še, še in še. Ker je ponudba na vsakem koraku, ob čemer je na videz tudi cenovno ugodna, je krog odvisnosti hitro sklenjen. Za pravo hrano enostavno ni več prostora (in želje).

Kuba na pariški lokaciji
Seveda pa fast food niso ne mamila in ne cigarete. Morda bi ga glede tega lahko primerjali kvečjemu z alkoholom. Če ga je preveč in prevečkrat, nas odpeljejo na Pohorje... Če pa ga zmoremo uživati zmerno, ga ni boljšega od kozarca vina ob jedi ali eksa piva po tenisu...
Tako je tudi s fast foodom. Ne vsak dan! Tu in tam pa boste tudi naju našli pod plastično streho zabojnika ob dvorani Tabor, s kozarcem borovničevega soka v eni in velikim hamburgerjem v drugi roki. Le preobilje čebule si družno najprej zbezava ven.
 
Kot smo že na primeru grofa Sendviča videli, pa hamburgerji niso edini fast food. In tudi stojnice na mariborskih vogalih niso edini njegovi ponudniki. Predvsem lokali za mlade - začetnik je bil Tacos na Lentu, ki pa se je s svojo ponudbo hitro izvil dolgočasnosti fast fooda in ponudil resnične okuse - pridno rastejo po mestu. Ponavadi se združujejo v gruče, saj si ljubitelj fast fooda ne more niti zamisliti, da bi pet, šest ur sedel za isto mizo (kar je sicer običajno opravilo ljubitelja slow fooda). Tak primer imamo pri Drugi gimnaziji, kjer ob pubu in piceriji mlado sceno vse bolj vzburja Cantante cafe. Zaradi glasnih južnoameriških ritmov, dolgih cocktailov in tudi hrane s tistega konca, ki si jo lahko zaželite celo čez polnoč.

Včasih je bil tam Pariz, za njim pa še več poskusov. Cantante je sedaj ravno to, kar je bil nekoč Pariz. Ker takrat, pred tridesetimi leti, še nismo pogledali v svet, smo mislili, da je za gostilno dovolj, da ima šank, mize in špricerje. Danes, ko ravno v svet gledamo bolj kot na domači prag, pa je za gostilno že nujno potrebno, da je takšna kot v bližini druge kalifornijske, avstralske ali nemške gimnazije. Saj sem ravno na tej strani nekoč zapisal, da bodo tudi v Maribor prišli cocktaili, pa finger food (hrana za v roko) in salsa verde.

Kubanska spremljava mladostni zabavi
V gostilni, ki dela cel dan in skoraj celo noč, se ni dobro prehitro razveseliti nad izbranim z jedilnika. Kajti potem sledi razočaranje: "Joj, tega pa danes nimamo..." Cantante v tem ni izjema, saj ima res pisan jedilni list, s katerega pa sva se morala odreči ocvrtim polnjenim paprikam, polnjeni postrvi  (brez kosti, polnjena z zelenjavo, gobami in mandlji) in kubanskemu sadju. Še vedno pa je dovolj ostalo.

Najprej so nama kubansko palačinko razrezali na štiri kose. Napolnili so jo z jagnjetino (wrap cantante napolnijo s kislim zeljem, slanino, prekajeno kračo, jabolkom, belim vinom in gorčico, imajo pa še španske, kubanske, toskanske, cantante, orientalske, vegetarijanske, skandinavske in jutranje "plaščke"), grana sirom, rižem, olivami, rdečo čebulo, kislo smetano, pelati in papriko. Če bi tortilja delovala bolj hrustljavo, bi bilo še boljše. Zato pa sva zraven hrustljala ocvrte čebulne obročke, ki sva jih namakala v pordečeno majonezno omako. Zatem sva dobila svinjsko ribico z žara, ki so jo marinirali v mešanici začimbnih omak z dodatkom nalistanega česna. Meso je bilo kakovostno, z žara do mize je imelo kratko pot, tudi pomfrit je bil sveže ocvrt. A poskusiti sva morala tudi cantantejeve pekoče perutničke, ki sva jih namakala v nekak chutney iz paradižnika in paprike, malce sladek, da je gasil pekoči posip na hrustljavih perutničkah.
 
Le češnjevega zavitka nisva uspela spraviti dol. Žal je bil že v pokoju in mu tudi gretje ni pomagalo.



Dodatni podatki

Regija:  Štajerska

Značilnost:
kubansko

Naslov:  Južnoameriško-kubanski cafe, Maribor, Pariške komu

Cene:  Opisano kosilo (z brezalkolnimi napitki) za dva je stalo 3.650 tolarjev.

Jedi:
Wrap (majhna tortilja ali polnjena palačinka): chilli con carne, paella, kubanski krožnik, mariniran piščanec na žaru, marinirana ribica na žaru, puranji zrezek v omaki tri siri, puranji zrezek na žaru z ananasom in banano, robertino svinjski kotlet v smetanovi omaki s šalotkami in pečeno polento, kotlet picante, t-bone steak, ocvrta postrv, pulpo especiale (hobotnica s krompirjem in zelenjavo iz pečice, ki jo je potrebno predhodno naročiti), konjski burger, pizza po kosih, sendviči, bruschette, buffalo chicken wings, sojine palčke, panirani čebulni obročki, nachos, cimetov sladoled, pečena banana.

Plus:
Vsekakor je Cantante zelo zanimiv mariborski novodobni lokal, v katerem je hrana - sicer fast food izvora, a je nanjo vseeno potrebno potrpežljivo čakati - spremljava mladostni zabavi. Priporočam ga tudi tistim, ki morajo dopoldan vase dati nujno nekaj toplega. Za spremembo, enkrat, torej ne jetrca na žaru ali golaž, temveč piedino alla cubana.

Minus:
Razrešiti pa bodo morali predvsem to, kako gostu izpolniti vse želje, ki mu jih obljublja jedilni list.

Leto obiska:  2002



   
Copyright (c) Rad dobrojem - TeND