Preusmerjeni boste na vivi.si
3
Iskalnik          
  

 



impressum 

Prijava na Dobre Novice
    pišite rad dobrojem
 
Rad Dobrojem na Facebooku

TYPO3 izdelava spletnih strani

 

Gostilna ocenjena 5 krat

Hrana:
5 krat
Vina:
5 krat
Postrežba:
5 krat
Ambient, čistoča, okolje, parking:
5 krat
Cena/kakovost:
5 krat

Ocenite gostilno
 
Hotel Diana, Murska Sobota
Ciao in slovenski krožnik

Kuharji in olimpijske igre - Slovenski krožnik na tekmovanju in v praksi

Velika noč niso le zajček, pirhi, šunka in prva letošnja potica. Velika noč obloži predvsem stojnice branjevk na tržnici s pomladansko zelenjavo. Andrej Kuhar, ki si v Nemčiji ni prikuhal le lastne gostilne, temveč tudi michelinovo zvezdico v njej, je zadnjič nekje zapisal, da zanj nikjer na svetu ni boljše od ljubljanske tržnice. Ljubljanska je res imenitna, toda nasploh se lahko povsod po Sloveniji naši kuharji veselijo ponudbe, ki jim jo vsak dan znova prinašajo branjevke s svojih zelenjavnih vrtičkov in njiv. Po tem sodeč bi morala biti tudi ponudba v naših gostilnah na takšni ravni?!

Andrej Kuhar, Prekmurec, ki je šel po kuharsko znanje v svet in tam uspel, je zdaj velika ljubljanska kuharska zvezda, s čimer se tudi pri nas počasi uresničuje to, kar je v tujini že nekaj časa trend. Najboljši kuharji so vsaj tako popularni kot filmski igralci, politiki in manekenke.
Toda, se čudijo prenekateri, zakaj je le ena "michelinka" dovolj za zvezdništvo, če pa naši kuharji že desetletja osvajajo medalje na olimpijskih in svetovnih kuhariadah? Saj res, saj se še spomnite Lenčka pa potem njegovih številnih učencev in kolegov, ki so na kuharskih olimpiadah in raznih prvenstvih osvojili več medalj kot vsi naši športniki pa še vinarji skupaj. A vseeno niso postali slovenske medijske zvezde... Zakaj?
 
Namesto odgovora vas raje vprašam: se spomnite okusa kakšne jedi, s katerimi so naši kuharji osvajali olimpijske medalje? Ne! Kajti te jedi so kot kakšna največja državna skrivnost. Najbrž bi morali ustanoviti parlamentarno komisijo, če bi hoteli kakšno poskusiti.

Michelinove zvezdice (ter vilice, kape, žlice, točke in kaj vse še podeljujejo razni kulinarični vodniki ter revije) pa so na pokušini vsak dan, vsak jih lahko poskusi, kajti ravno zaradi tega so jih njihovi stvaritelji tudi dobili. Ne zato, da jih skrijejo v vitrino ali kvečjemu v življenjske spomine, temveč da z njimi tekmujejo vsak dan v hudi tržni borbi.

Vse kuharske medalje in diplome
Razen olimpijskih iger imamo kuharska tekmovanja tudi v Sloveniji. Ob medaljah in proznanjih, ki jih podeljujejo na gostinskem zboru, je v nekaj zadnjih letih veliko slišati predvsem o Zlati žlici, saj nad tekmovanjem bdi velika medijska hiša. S finalom v disciplini slovenski krožnik so tako v ljubljanskem Maximu pred časom kuhalnice prekrižali najboljši in med seboj izbrali še boljšega. Najvišje priznanje je v Mursko Soboto odnesel Brane Časar (Radenska Zvezda - Diana). Toda tudi srebrne jedi so se lepo brale - Borut Jakič (Perla): pečen nadevan hrbet mladega prašička s skuto, pinjolami in hruško, ki je glazirana z medom; poširan zavitek zlatovščice z mavrahi na dušeni zelenjavi, z žepki, nadevanimi s krompirjem in timijanom v medeni omaki in poletni hrustavci v žajbljevi omaki; Maruška Gašparin (Pikol): sečoveljski brancin z jurčki in orehi, Jakobove pokrovače s cvetačo in pirejem morskega ježka v krešini peni, orada v krompirjevi skorjici z baziliko, kuhan regrat s pinjolami, ješprenj na črno s sipo v srajčki maribniranega škampa, janež z makom; Jožica Bernik (Pri Boštjanu, Križna gora): visoška pečenka, petelin po grajsko, nadevena telečje prsi, oženjeno kislo zelje, koroški mesni žlikrofi, loška smojka nadevana s kolerabo in radičem, korenček z jabolki, špinačna rulada, smetanovi štruklji s trobenticami.
 
In tako sva se odpeljala v Mursko Soboto, da poskusiva slovenski krožnik z zlato žlico. Še celo rezervirala sva, prepričana, da bo po takšni zmagi pred hotelom Diana dolga kača lačnih dobrojedcev.

Narodni krožnik s pleskavico
Zamislite si, da ste popotnik ali poslovnež in da živite v hotelih. In morate vsak dan zreti v enak jedilni list... Fini narezek Diana, kaviar z maslom in toastom, kraški pršut z olivami, tatarski biftek, gnjatni zvitki mousseline, tunina z limono, meso iz tunke, beluši z vinaigrette omako, juha colbert, zakrknjena jajca po orientalsko, beluši s holandsko omako, postrv modro kuhana, zobatec po želji, plošča diana, chateaubriand, obložen biftek z jajcem, tournedos rossini, poprov steak, filet mignon, čebulna bržola, bržola po prekmursko, steak holstein, telečji zrezek cordon bleu, ljubljanski zrezek, ciganska pečenka, kijevska zarebrnica, pečen piščanec po ameriško, mešano meso na žaru, mučkalica, salzburški žličniki, omleta štefani, omleta souffle, pohorska omleta, palačinke, zagrebška rezina, diana torta, prekmurska gibanica.

Zakaj mislijo slovenski hotelski gostinci, da niso hotel, če nimajo na jedilniku chateaubrianda, steaka holstein, belušev z vinaigrette omako, šunkinih zvitkov mousseline in omlete presenečenja? In zakaj mislijo, da so ustvarjalni, če napišejo, da imajo ribe po želji, špagete po želji in zrezke po želji? Kdo pobira licenčnico ali franšizo vsem tem hotelom, da so si podobni tako na las? Nekdo tukaj mastno služi...

Le dve jedi sem našel v hotelu Diana, ki sta mi vlili upanje, da bi lahko šlo za tisti nagrajeni slovenski krožnik. Pastirsko nabodalo... Toda kaj, ko je spodaj pisalo, da so to svinjski file, bržola, puranji, file, slanina, dušeni riž in palačinka. Kaj pa narodna plošča, se upanje ni predalo?
 
Brane Časar, šef kuhinje Radenske zvezde - hotela Diana iz Murske Sobote, je na tekmovanju za Zlato žlico pripravil slovenski krožnik s srninim filejem po lovsko, medaljonom po žganjarsko in nadevanim zajčjim filejem v paprični omaki, zraven ponudil še pečeno ajdovo kašo s skuto, dodole in repni zavitek z bučnim semenom, ter zmagal. Toda, če želite vse te slovenske dobrote v zimskem vrtu hotela Diana preizkusiti, od njih dobite le narodno ploščo, ki jo sestavljajo svinjski file, pleskavica, ražnjiči, pljučni file in slanina!

"Kje pa so vse dobrote, ki jih vaš chef kuha na tekmovanjih? Zanje je dobil pred kratkim veliko nagrado," sem povprašal natakarico, ki se je čudila, da še nisva uspela ničesar najti v jedilnem listu. "Ja, tega pa še nimamo... Toda v menujih pa včasih pripravi kaj od tega." In nama je prinesla še dnevni menu: porova juha, nadevana svinjska ribica štefani, pire krompir, zelenjava na maslu, šarlota (1.250 tolarjev) ali ražnjiči s cukinijevo omako, dušeni riž (1.000 tolarjev).

Sladkorni pozdrav na krožniku
Ker sva bila lačna, ker sva celo rezervirala in ker je bila do doma debela ura, sva seveda ostala. Deležna sva bila radijskega prenosa reklam, pripravljanja tridesetih sosednjih miz za večerjo, kruha zavitega v papirno servieto, jušne skodele "za belo kavo", vina v kozarcu na krožniku, s papirnim podstavkom diana, in prižgane sveča v zimskem vrtu. Porova juha iz menuja je bila mokasta, obljubljeno zelenjavo so pozabili dati na krožnik, toda zato so k pečenki s trdo kuhanim jajcem naredili prav dopadljivo naravno omako.

Bržola po prekmursko se je v opisu sicer brala zastrašujoče, saj si nisem znal predstavljati, kako bom zmogel meso in še klobaso, toda slednja je bila res drobno zrezana, s prav tako tanko nalistanimi gobicami (šampinjoni), da je služila le kot začimba, meso je bilo mehko, na zunaj sicer preveč divje zapečeno, toda še vedno sočno, s prav tako okusno omako.
 
Šarlota iz menuja se je izkazala za penasto rezino z rastlinsko smetano. Spoštujem kuharsko ustvarjalnost in si jo celo želim, toda v tej šarloti je bilo vseeno preveč tovrstne svobode. Prekmurska gibanica je bila pogreta v mikrovalovni pečici, kar jo je naredilo preveč gumijasto, v nadevu pa je svoje odigrala preveč sladkorno radodarna kuharjeva roka. Toda glavna stvar pri gibanici je bil tako napis na krožniku! S sladkorjem mi je kuhar napisal: "Ciao". Brez heca, častna dobrojedska! Prispevek slovenskemu krožniku, najbrž. Že dolgo me ni kakšna sladica tako razveselila, pardon, nasmejala.



Komentar bralcev:

16.09.2005: Ocitno imajo svoja pravila, kako se kaj skuha... Edina hrana, ki sem jo tam poskusila, je bila musaka iz buck. Ah, da bi vsaj bila musaka! To je bila nekaksna pogaca iz kruhovega testa, brez okusa, v katero so bile tanko naribane bucke, njihovega okusa pa ni bilo zaslediti. Odgovor na mojo pripombo, da to sploh ni musaka in da je brez okusa, je sledil aroganten odgovor iz kuhinje: "vsaka kuhinja ima svoja pravila!". Res prijazno. Tam me seveda ne bodo vec videli. Hvala, lep pozdrav!


Dodatni podatki

Regija:  Prekmurje

Značilnost:
slovensko

Naslov:  Radenska Zvezda - Diana, Slovenska ulica 52, Mursk

Telefon:  02 514 12 20

Leto obiska:  2002



   
Copyright (c) Rad dobrojem - TeND