Oranžna vina na pohodu | 23.11.2012 | Čeprav imajo tudi Avstrijci nekaj predstavnikov, so Dunaju prvi množično predstavili novo vinsko barvo prav Slovenci. Gneča v veliki dvorani hotela Radisson Blu v centru Dunaju je bila takšna, da so morali prvi Festival oranžnih vin podaljšati za tri ure. |
 Oranžni vinarji na belem Dunaju
|  Isabelle Legeron, MW
|
Četrta barva vin pa je bila tudi glavna tema strokovnih pogovorov na ljubljanskem vinskem festivalu. Bela vina, pridelana na način rdečih, s posebnim poudarkom na odnosu do narave tako v vinogradu kot v kleti, so na pohodu!
Modna muha, ki bo kmalu pozabljena? Na to vprašanje je Isabelle Legeron, ki nosi ugledni naziv Master of wine, v Ljubljani pa je vodila prvo ocenjevanje oranžnih vin pri nas, nedvoumno odgovorila: ”Gre za postopek, ki je znan že stoletja, res pa je, da so takšna vina zdaj po vsem svetu pravi hit.”
Ugledna vinska strokovnjakinja, ki je priznala ”pijem le še vina, ki so res naravna, organska, biodinamična, z zelo malo vsebnostjo žvepla”, se je v Ljubljani zavzela za demistifikacijo oranžnih vin. ”Obstajajo sicer različna imena, nekateri jih imenujejo tudi jantarna, toda definicija, kaj so oranžna vina, je jasna: to so bela vina pridelana po postopku podaljšanega stika jagodnih kožic ali celo pecljev z moštom – maceracije, pri čemer je poudarek na naravi prijazni pridelavi in predelavi grozdja, v vinogradu in v kleti.”
Da gre za vina, ki ”burijo duhove” je pokazala tudi delavnica Isabelle Legeron o oranžnih vinih v hotelu Union, saj tudi komisija prvega ocenjevanja takšnih vin pri nas ni bila enotnega mnenja. To so pač vina, ki jih ljubiš ali sovražiš ...
”Gre za tržno nišo, ki pa ima vedno več zagovornikov,” je prepričan Boris Novak z Domačije Novak, promotor tržnih vin pri nas in tudi pobudnik ”oranžnega pohoda” na Dunaj. ”Slovenski vinarji so vodilni pri teh vinih, zato je to vaša tržna priložnost,” mu je pritrdila Isabelle Legeron.
V dveh tednih se bodo tako v treh sosednjih državah odvili trije pomembni vinski dogodki v znamenju oranžnih vin. Na festivalu oranžnih vin na Dunaju se je predstavilo 40 vinarjev iz Avstrije, Hrvaške, Italije in Slovenije. Med njimi je bilo kar 29 Slovencev (21 s slovenske strani in 8 z italijanske). Ne nazadnje se je maceratorska renesansa začela na italijanski strani Collia in se hitro polno razmahnila na naši strani Brd. Boris Novak: ”Zato je bila predstavitev v Avstriji še toliko bolj pomembna, saj je bil doslej avstrijski trg za mnoge naše vinarje, ki so sicer že zelo znani v Italiji, zaprt.” Stanko Radikon, začetnik bele maceracije iz Oslavja: ”Prvič sem na Dunaju in sem resnično pozitivno presenečen nad zanimanjem strokovne javnosti.” Srečko Šumenjak, vinar iz Jakobskega dola, eden redkih štajerskih predstavnikov ”oranžne revolucije”: ”Konkurenca avstrijskih vinarjev je izredno močna in konkuriramo jim lahko prav z vini, ki niso množična proizvodnja.”
Prihodnji teden, 30. novembra in 1. decembra, se bodo oranžna vina predstavila tudi hrvaški javnosti. Marko Kovač, organizator Label Grand Karakterre v zagrebški restavraciji Apetit City, pa je festival zastavil še malo širše: ”Nam so vse barve zanimive, pomembno je le, da je vino v vinogradu in v kleti organsko.” Zagrebški festival je še dodatno zanimiv, ker časovno sovpada z mednarodnim vinskim festivalom VinoCOM v hotelu Esplanade, ki pa ga organski vinarji očitno (še) ne zanimajo.
Najboljša oranžna vina na 15. Slovenskem festivalu vin v Ljubljani: 1. Valter Mlečnik, Cuvee Ana, 2007, Vipavska dolina, 2. Valter Sirk & Filip Koletnik, Atimo, 2010, Goriška Brda, 3. Uroš Rojac, malvazija, 2009, Slovenska Istra.
|
| |
|
Preberite tudi:

Malvazija, Cigoj
 Rebula, Atimo
 Garanza, Kramar
 Modri pinot, Šuman
 Jakot, Klinec
 Rebula, Brandulin
 Sauvignon Exceptional, Gomila
 Belo macerirano, Gordia
 Veliko rdeče, Movia
 Modri pinot, Šumenjak
 Šipon Ilovci, Dveri-Pax
 Rubino, Fornazarič
 Renski rizling, Ducal
 Spirito, Dolfo
 Maria Nevea, Dobuje
 Šipon, Verus
 Modra Frankinja, Miro
 Rebula, Grace
 Akord, Šturm
 Vitovska grganja, Štoka
 Penina platana, Vila platana
 Izbrani Teran, Širca-Kodrič
 Renski rizling, Joannes
 Cuvee extreme, Keltis
 Vinja, KlenArt
 Dišeči traminec, Steyer
 Chardonnay, Horvat
 Rumena rebula, Ferdinand
 Breg chardonnay, Marof
 Bjana cuvee prestige
 Pod stolpom, Conrad Fürst & Söhne
 Sauvignon, Kogl
 Chardonnay supreme, Piro
 Rebula, Erzetič
 No. 1, Istenič
 Ottocento bijeli, Clai
 Sialis bianco, Terpin
 Malvazija istarska, Kabola
 Cabernet franc, Constantini
 Dišeči traminec, Steyer
 Sivi pinot, Kušter
 Renski rizling, Kmetija Urška
 Beli trio, Prus
 Zlata radgonska penina, Radgonske gorice
 Gamay, Vino Graben
 Chardonnay Sirius, Kupljen
 Izbrano rdeče, Belica
 Zaria, Batič
 Kraljevo vino, Kralj
 RockN Roll, M-vina
 Rajnski rizling, Bolfan
 Marjan Simčič, Rebula Opoka
 Grande Cuvée Certeze, Santomas
 Rebula, Radikon
 Sauvignon Blanc, Zieregg, Tement
 Negra, Renčel
 Šipon Gomila, P&F Jeruzalem Ormož
 Sivi pinot, Dolfo
 Merlot, JNK
 Malvazija, Pucer z Vrha
 Sivi pinot, Tilia
 Rumena rebula, Ščurek
 Zeleni sauvignon, Mavrič
 Jebačin, Pasji rep
 Puro rosé, Movia
 Sivi pinot prestige, Sanctum
 Zeleni silvanec, Vinska klet Krško
 Cviček, Martinčič
 Bruno Trapan
 Dula, Vinarstvo Mesesnel
 Malvazija, SteraS
 Pinot noir Selekcija, Marjan Simčič
 Cabernet sauvignon, Lisjak
 Aci Urbajs
 Rose, Zlati grič
 Sivi pinot Struktura, Kerin
 Sauvignon, Valdhuber
 Cabernet sauvignon, Kristančič
 Cabernet sauvignon, Poljšak
 Refošk, Korenika
 Laški rizling, Marof
 Oslavje, Radikon
 Črna penina
 Rdeča Carolina, Jakončič
 Zelen, Vina Saksida
 Gosset in Frapin v Rožmarinu
 Štajerska pomlad
 Tereza rosso, Valter Sirk
 Stari D'or belo, Rojac
 Burja bela, Posestvo Burja
 Duet lex, Edi Simčič
 Rose, Gaube
 Merlot, Mlečnik
 Traminec G, Pullus
 Rebolium Sinefinis
 Bordojci za sprejemljivo ceno
 Sauvignon, Monvi
 Laški rizling, Frešer
 A+ rdeče, Klet Goriška Brda
 Modri pinot, Joannes Protner
 Malvazija, Korenika & Moškon
 Malvazija, Gordia
 Modra frankinja, Otmar Šturm,
 Bianco Trebež, Dario Prinčič
 Carisma cuvee, Vina Saksida
 Benedict red, Dveri Pax
 Doppler
 Mlado vino
 Koželjev 4. Festvina
 Družabno-dišeči traminec
 Oranžna vina
 Slovensko vino je boljše od slovenske hrane
 Edi Simčič in Alma vista
 Marjan Simčič in Opoka
 Apres ski kot žičnice 17. del
 Kako daleč je do leta 2100? 16. del
 Na obisku v Burgundiji 3: najdražja vina Zlate obale 15. del
 Na obisku v Burgundiji 2: Yves Chaley in prijatelji 14. del
 Na obisku v Burgundiji 1: terroir od vina do piščancev 13. del
 Ni ga čez pohano kuro 12. del
 Ena meja in dva štajerska obraza 11. del
 Kdo je kriv? Mi, vi in jaz! 10. del
 Volja ne potrebuje diplome 9. del
 Hvala bogu da sem novi Štajerc! 8. del
 Sezonsko in regionalno 7. del
 Ni novega brez starega 6. del
 Blitvine oči z mocarelo 5. del
 Furnir na krožniku 4. del
 Deset novih kuharskih zapovedi 3. del
 Zakaj je Štajerce dobrega strah? 2. del
 Preko ORF v najboljšo gostilno na svetu 1. del
 |
|