Takšnih hribov, tako nizkih, z ruševinami na vrhu in s trto na soncu, je po Sloveniji, da jih ne moreš prešteti. Pa je Rifnik vseeno nekaj posebnega; in to že veliko tisoč let! Zato ne začnite poti nanj pri vznožju, temveč v muzeju v Šentjurju, na razstavi Rifnik in njegovi zakladi, po kateri vas z rifniškim žarom v očeh popelje kustosinja Zora. Od Rifnika do Rifnika se imenuje nato pot, ki vodi na vrh do izkopanin in arheološkega najdišča, z vmesno postajo, seveda, ob stari Urbajsovi bajti. Prosjača iz stare bajte Saj je tudi vinarjev, z več hektarji in še več trtami, z novimi kletmi in s skrbno obrezanimi šparoni, v Sloveniji toliko, da vseh še nihče ni uspel prešteti. A je vseeno Aci Urbajs z Rifnika nekaj posebnega! Zato ga ne spoznajte le v kozarcu, temveč ga obiščite v njegovi nekaj sto let stari stari bajti, kjer vsi vedo, kje je ključ nad vrati in iz krušne peči diši po pirini prosjači. Spoznali boste rifniški žar v očeh in začutili vino, ki se tako ne sme imenovati. Urbajsova vina se ne okušajo, temveč čutijo … A ne v kozarcu, temveč na Rifniku, ob krušni peči, starem biciklu, v mrzli kleti, med sprehodom do sosedov, v vinogradu, od koder se lepo vidita Resevno in Kalobje. Ob okušanju mesnin z ekološke kmetije Jenšterle (rifniška salama, rifniški pršut, rifniška suha klobasa, rifniška pašteta, vse rifniško, torej vse bio in eko), ki jih Aci Urbajs nareže s kruhom, ko v stari peči naredi prostor še sladki prosjači, iz skute in rabarbare. Urbajsova vina so doživetje; zato, ker so drugačna, in zato, ker jih nataka gospodar. Zanj je njegovo delo – leta 1988 je obnovil stari vinograd, leta 1999 se je povsem zapisal biološko dinamičnemu kmetovanju, od leta 2000 ima certifikat Demeter – poslanstvo, ki se ob vsakem pogovoru, vsakem srečanju, vsaki priložnosti trudi tudi drugim odpreti oči. Po obisku Rifnika se plevel spremeni v zelišče, usedlina v vinu pa v vinarjev terroir. Zato pomaga, ko zveš, da so šle živali na zadnjo pot v nestresnem stanju, saj ima pod Rifnikom Jure Oset ekološko klavnico. Zato je še boljše, ker so zraven zelišča z zeliščne kmetije Kalan. In zato še bolj tekne, ker je ob teletini, ki se je dolgo pekla pod zvonom v pepelu, toliko zelenjave s sosedovega vrta, kifeljčarja z ekološke kmetije Ivana Romiha in pire s suhimi slivami z ekološke kmetije Pšeničnik. ”Sedem nas je že v skupini ekoloških in biodinamičnih kmetov s Šentjurskega Krres (Kalobje, Rifnik, Resevno). Krres ima svoj testament, ki je naša zaobljuba naravi.” Mošt, ki pade v sod Rifnik se kopasto dviga tam, kjer se začenja Kozjansko. Dominantna lega in strma pobočja, ki le na eni strani dopuščajo dostop med strmimi vinogradi in majhnimi njivami, so ga poseljevala v vseh arheoloških obdobjih, šest tisoč let nazaj. Kdor ne verjame, mora le pobezati po tleh in že najde kak odkrhan del stare glinene posode. Trto so na Rifniku sadili že Rimljani, o čemer priča kamen z vklesanim listom vinske trte iz zidov starokrščanske cerkve. Tako kot so iz trte delali vino takrat, ga dela Aci Urbajs, najbolj zapriseženo vnet bio-dinamični vinogradnik pri nas, še danes. ”Rifnik je opomin, da se vinogradništvo ni začelo z nami in se z nami ne sme končati,” pripomni, ko natoči vino, ki pa ga zakonodaja (še) ne priznava. ”Fermentiran biološko-dinamični grozdni mošt” piše na steklenici Urbajsovega Organic Anarchy, zvrsti iz kernerja, chardonnaya in rizlinga, iz zatravljenega vinograda na Rifniku, polnega čebel, pikapolonic in čajev iz zdravilnih rož, kravjeka, kremenovega kristala, ki namesto herbicidov, skupaj z malimi živalicami pomagajo vinariti Urbajsovim. Strmina je skoraj navpična, pridelka je malo, toda kar ostane, je sladko in polno ekstrakta. ”Trgam šele prezrelo grozdje in čakam, da se pojavi plemenita gniloba.” Urbajsovo vino nastane tako, da mošt pade v sod. ”In nič več! Če ga na koncu malo žveplamo, od 25 do 40 miligramov, je organsko vino, sicer pa, če je povsem brez žvepla in, seveda, tudi brez kakršnihkoli drugih dodatkov in posegov, pa je organska anarhija.” V biološko dinamičnem vinogradništvu se vsi procesi, tako v vinogradu kot v kleti, razvijajo in opravljajo skladno z naravo. Aci Urbajs: ”Kot potrošniki lahko s svojo izbiro vplivate na ponovno prebujanje že pozabljenih metod kmetovanja.” Ko gremo od stare bajte mimo sosedov v hrib do vinograda in Urbajsove domačije na vrhu Rifnika, je pri sosedovih od vodnjaka do hiše dvajset metrov čez zeliščni vrt, ki raste kot narava hoče na dvorišču stare domačije, v kateri sta si umetnika, Celjanka, plesalka Estela in kanadski Belgijec Gilles ustvarila svoj dom, brez tekoče vode, elektrike, mize in sodobnega udobja, a poln ljubezni, ekološke zelenjave in vročega domačega kruha. Ko se vračamo, pečena teletina kar pada s kosti, v solati je veliko česna, pogača pa je hrustljavo zapečena. Jemo in pijemo, a smo le siti, pa nič pijani. Ne pogovarjamo se o sortah, ne o letnikih, nič o postopkih, še manj o aromah, cveticah, okusih, zorenju … Pravzaprav sploh ne pijemo. Organska anarhija se - je! INFO Biološko dinamična kmetija Urbajs, Rifnik 44 b, Šentjur, telefon 041 786 428; aci.urbajs@amis.net Ekološka kmetija Jenšterle, Cesta na Rifnik 7 a, Šentjur, telefon 041 604 511, www.doziviteokuskozjanskega.si Ekološka kmetija Pšeničnik, Rifnik 46, Šentjur, telefon 031 295 520 Zeliščna kmetija Kalan, Podlešje 12, Kalobje, telefon 041 941 844 Ekološka kmetija Ivan Romih, Vodruž 27, Šentjur, telefon 041 444 380 Muzejska zbirka Šentjur, razstava Rifnik in njegovi zakladi, TIC Šentjur, Ulica skladateljev Ipavcev 17, www.turizem-sentjur.com
|
