Preusmerjeni boste na vivi.si
3
Iskalnik          
  

 



impressum 

Prijava na Dobre Novice
    pišite rad dobrojem
 
Rad Dobrojem na Facebooku

TYPO3 izdelava spletnih strani

 
Slovensko vino je boljše od slovenske hrane
09.02.2011

V vsaki slovenski gostilni lahko pijemo dobro vino. Ne moremo pa ob vsakem dobrem slovenskem vinu dobro jesti. V tem je problem!






O vinih nimajo pojma, toda, ker vinarji sami potrkajo na vrata in še vsi časopisi so jih polni, si ne dovolijo, da na vinsko karto ne bi dali Kristančiča, Simčiča, Ščurka in Mlečnika. A takšni gostilničarji nas tukaj sploh ne zanimajo. Dobrih vin se ne da piti k zanič jedem.

Zanimajo nas tiste gostilne, ki kuhajo za sončke! In ravno v teh je še ogromno prostora za napredek pri vinski spremljavi.

Paradoks pravzaprav: čeprav imamo Slovenci odlična vina in tudi svetovno prodorne vinarje, se naše gostilne od tujih razlikujejo najbolj prav pri ponudbi vin. Vsa čast, seveda, izjemam.

Oglejte si vinske karte. So le zaradi lepšega. Na njih so vinarji, ne pa njihova vina!

Predvsem pa na njih ni tistih vin, ki so v kleti. Večina slovenskih vinskih kart ne velja več! Natisnjena vina so že zdavnaj popita, zato pa je nova karta vedno "v tisku".

Če piscu vinske karte še uspe vina zložiti po belih in rdečih, penečih in mirnih, če celo ve, da ima Slovenija tri vinske dežele in devet vinskih okolišev, če pravilno zapiše ime vinarja in celo njegovega vina, je to že dosežek. Ki pa postane velik šele takrat, ko ima takšna vinska karta tudi svojo filozofijo. Da Boris Novak (Domačija Novak, Sadinja vas) reče: "Pri meni v kleti so le naravna in ne predraga vina!" Ali Igor Loverčič (Žeja, Ozeljan): "K našim morskim jedem gredo sveža vina!"

Slovenske vinske karte želijo dokazati, da slovensko grozdje vsako leto obrodi enako kakovostno… Ne da letnikov sploh ne zapišejo, predvsem vin po letnikih ne kupujejo!

Manj kot 50 etiket je sramotno celo za domačo klet, povprečna slovenska gostilna pa jih ima točno toliko. Nove steklenice gostilničarji naročijo takrat, ko jim starih zmanjka. Vino kot kapital? Vlaganje v najboljše letnike? Nakup letnikov po sodih? Staranje vin pri vinarjih? Tega pri nas še ni!

Ker tudi še ni pravih someljejev (sommelier)! Marsikje se sicer že trudijo z vinskim svetovanjem, ki pa seže najdlje do podatka o uporabljeni vrsti soda. Toda mene zanima, zakaj mi priporočate točno to vino k tej jedi?!

Hkrati pa slovenski vinski trg deluje. Borba je neizprosna. Tudi najboljši vinarji in njihova najboljša vina se ne prodajajo več sami. Kleti ne izpraznijo več niti prednovoletna naročila poslovnih daril. Najtežje je prodati prav tista vina, ki jih je največ. Potrebno je v svet, a ne le na eno tržišče. Vinskih sejmov je ogromno, brez vinskih promocij več ne gre. Vsak vinar potrebuje svojo lastno zgodbo.

Več na to temo na tej strani in v tem letu.






Preberite tudi:

Malvazija, Cigoj

Rebula, Atimo

Garanza, Kramar

Modri pinot, Šuman

Jakot, Klinec

Rebula, Brandulin

Sauvignon Exceptional, Gomila

Belo macerirano, Gordia

Veliko rdeče, Movia

Modri pinot, Šumenjak

Šipon Ilovci, Dveri-Pax

Rubino, Fornazarič

Renski rizling, Ducal

Spirito, Dolfo

Maria Nevea, Dobuje

Šipon, Verus

Modra Frankinja, Miro

Rebula, Grace

Akord, Šturm

Vitovska grganja, Štoka

Penina platana, Vila platana

Izbrani Teran, Širca-Kodrič

Renski rizling, Joannes

Cuvee extreme, Keltis

Vinja, KlenArt

Dišeči traminec, Steyer

Chardonnay, Horvat

Rumena rebula, Ferdinand

Breg chardonnay, Marof

Bjana cuvee prestige

Pod stolpom, Conrad Fürst & Söhne

Sauvignon, Kogl

Chardonnay supreme, Piro

Rebula, Erzetič

No. 1, Istenič

Ottocento bijeli, Clai

Sialis bianco, Terpin

Malvazija istarska, Kabola

Cabernet franc, Constantini

Dišeči traminec, Steyer

Sivi pinot, Kušter

Renski rizling, Kmetija Urška

Beli trio, Prus

Zlata radgonska penina, Radgonske gorice

Gamay, Vino Graben

Chardonnay Sirius, Kupljen

Izbrano rdeče, Belica

Zaria, Batič

Kraljevo vino, Kralj

RockN Roll, M-vina

Rajnski rizling, Bolfan

Marjan Simčič, Rebula Opoka

Oranžna vina na pohodu

Grande Cuvée Certeze, Santomas

Rebula, Radikon

Sauvignon Blanc, Zieregg, Tement

Negra, Renčel

Šipon Gomila, P&F Jeruzalem Ormož

Sivi pinot, Dolfo

Merlot, JNK

Malvazija, Pucer z Vrha

Sivi pinot, Tilia

Rumena rebula, Ščurek

Zeleni sauvignon, Mavrič

Jebačin, Pasji rep

Puro rosé, Movia

Sivi pinot prestige, Sanctum

Zeleni silvanec, Vinska klet Krško

Cviček, Martinčič

Bruno Trapan

Dula, Vinarstvo Mesesnel

Malvazija, SteraS

Pinot noir Selekcija, Marjan Simčič

Cabernet sauvignon, Lisjak

Aci Urbajs

Rose, Zlati grič

Sivi pinot Struktura, Kerin

Sauvignon, Valdhuber

Cabernet sauvignon, Kristančič

Cabernet sauvignon, Poljšak

Refošk, Korenika

Laški rizling, Marof

Oslavje, Radikon

Črna penina

Rdeča Carolina, Jakončič

Zelen, Vina Saksida

Gosset in Frapin v Rožmarinu

Štajerska pomlad

Tereza rosso, Valter Sirk

Stari D'or belo, Rojac

Burja bela, Posestvo Burja

Duet lex, Edi Simčič

Rose, Gaube

Merlot, Mlečnik

Traminec G, Pullus

Rebolium Sinefinis

Bordojci za sprejemljivo ceno

Sauvignon, Monvi

Laški rizling, Frešer

A+ rdeče, Klet Goriška Brda

Modri pinot, Joannes Protner

Malvazija, Korenika & Moškon

Malvazija, Gordia

Modra frankinja, Otmar Šturm,

Bianco Trebež, Dario Prinčič

Carisma cuvee, Vina Saksida

Benedict red, Dveri Pax

Doppler

Mlado vino

Koželjev 4. Festvina

Družabno-dišeči traminec

Oranžna vina

Edi Simčič in Alma vista

Marjan Simčič in Opoka

Apres ski kot žičnice 17. del

Kako daleč je do leta 2100? 16. del

Na obisku v Burgundiji 3: najdražja vina Zlate obale 15. del

Na obisku v Burgundiji 2: Yves Chaley in prijatelji 14. del

Na obisku v Burgundiji 1: terroir od vina do piščancev 13. del

Ni ga čez pohano kuro 12. del

Ena meja in dva štajerska obraza 11. del

Kdo je kriv? Mi, vi in jaz! 10. del

Volja ne potrebuje diplome 9. del

Hvala bogu da sem novi Štajerc! 8. del

Sezonsko in regionalno 7. del

Ni novega brez starega 6. del

Blitvine oči z mocarelo 5. del

Furnir na krožniku 4. del

Deset novih kuharskih zapovedi 3. del

Zakaj je Štajerce dobrega strah? 2. del

Preko ORF v najboljšo gostilno na svetu 1. del

   
Copyright (c) Rad dobrojem - TeND