Šampinjonov golaž
"Kdo kuha?"
Hrabro in hitro se je javil. On bo leto začel, ona pa bo nadaljevala…
"Priden," ga je pohvalila, ker ni slišala, kar si je mislil. "A ne pozabi," ga je spomnila, "po jutru se dan pozna. Kot boš začel, tako boš nadaljeval…"
Grdo je pogledal roko, ki se je prenaglila. Prej vprašaj, so govorile oči, saj veš, da je na koncu po njenem. Dolgo je izbiral, saj je šlo za celoletno usodo. Kaj zahtevnega? A potem bo tako moral vselej… Kaj, če bi se nalašč zmotil? Naj bo čim bolj zanič, da ne bo več hotela… A ni dolgo pestoval tega upanja. Potem me bo vse leto spremljal ta neuspeh! Kaj, torej? Preprosto, toda dobro, se je odločil in - skuhal golaž. Toda, če je že prvi letošnji, naj bo nekaj posebnega. Losos s koromačem in bučkami
"Kaj boš?" Izbira je bila težka, a novoletni prazniki so bili dolgi. "Nekaj čim lažjega!"
"Je dovolj lahko?" Polnih ust je le prikimal in užival dalje. Koromač je diktiral okus, ki so ga blažile bučke. Z obema pa se je božal skoraj poširani losos, ki mu je družbo delal tudi kuskus. "Nisi pozabila!" ji je čestital.
"Česa?" je bila radovedna.
"Kuharskega znanja… V lanskem letu… V novo si ga vzela s seboj…" Prijela je kozarec in nazdravila. "Kot sva začela, tako bova nadaljevala! Se že veselim tvojega nadaljevanja. Če je bil prvič tako dober že golaž, kaj bo šele drugič, ko ne bo le golaž…" Ker pa pri njem nikoli ne veš, je za vsak slučaj še nekaj spekla. O čokoladnem narastku z orehi v rumovi peni pa prihodnjič. | 
