Dimljeni sir Provolone je rojen okrog Neaplja, toda že zdavnaj se je preselil na sever Italije, kjer so krave bolj radodarne z mlekom. Velikokrat je na pici, toda ko je dimljen, je zanimiv tudi v nadevih. Če ga ni, ga bo pri nas nadomestil Dimko. Dimljen okus je zadnje čase zelo popularen v kuhinji, saj ga ni chefa, ki ne eksperimentira z dimljenjem rib, mesa, celo zelenjave, pri čemer ne gre za težko "zelhanje", temveč nežno dodajanje arome, ki nam je sicer vsem tako pri srcu z žara. Kar je lahko tudi nevarno, saj je dima hitro preveč, potem pa ni le ogenj, temveč tudi pokvarjena jed. Nežno, torej. Zato je sir dobra izbira. Kar pove že ime, saj je mladi provolone, staran 3 mesece, dolce. Melancanini zvitki z dimljenim sirom, bela polenta in praženi rumeni paradižniki Dimni okus, ki ni vsiljiv, v tej jedi nadomešča meso. Ne boste ga pogrešali! Tudi zato, ker vonju in okusu dodaja novo dimenzijo: barvitost! Takšno barvitost lahko ustvari le zelenjava; spodaj bela polenta, zelo kremna, na njej rumeni paradižnik in zeleno-vijolični melancane, med katerimi polzi rožnata omaka. Zraven pa kozarec slamnatih tonov. Vsekakor naj bo vino čim bolj nevtralno, brez močnih vonjav in začimbnih okusov. Kaj, če bi enkrat poskusili s štajerskim laškim rizlingom?! Paradižnikova rižota s kandirano limono in lignji z dimljenim sirom Jed okusov… Dimljeni sir. Lignji so pri tem nevtralni. Ker se pečejo v pečici, brez olja, so tudi vidno dolgočasni. Zato, ker je vse v vonju. Veste, da vonj določa tudi okus? Da nam nos pravzaprav pove, kako je dobro. Nič čudnega, da sta cvrtje in žar tako priljubljena. Ko se loj tali… in ko se olje žge… Sladko, kislo, slano, zaradi popra celo pekoče, zaradi paradižnika pa tudi umami… Recept je tukaj. On zanjo "Si kupil lignje," se je v domačo pisarno slišalo še izza vrat. "Joj," je bil odmev in že je letel. Seveda je bila ravno takrat največja gneča, seveda je izbral najdaljšo pot, seveda je bil petek, da je bila v ribarnici gneča. Pa je spet ona rešila situacijo. Ko mu je pozvonila v žepu. "Kupi še malo bakalarja za predjed, da ne bova tako dolgo čakala…" Če ne bi stal v vrsti, bi rekel kaj nazaj. Ker kuha on, da bosta dolgo čakala? Ker je pozabil na nakup, da bo predjed namazana na kruh… Ko je paradižnike blanširal, jih olupil, jim odstranil semena, razrezal na četrtinke in pospravil za seboj, je vprašala: "Si računal, da jih potrebuješ tudi za dekoracijo?" Pač ne bo dekorirano… Ko je očistil lignje, narezal sir, jih napolnil z njim, "zašil z zobotrebcem, dal v pekač peki papir, nanj pa lignje ter vse skupaj postavil v pečico, ogreto na 150 stopinj, je vprašala: "Si pazil, da nimajo pri lovkah luknje, da ne bo sir stekel ven?" Je pač stekel… Ko je segrel olje in vrgel v ponev paradižnikove krhlje, z drobno sesekljanim česnom, je rekla: "Upam, da olje ni prevroče…" Je pač malo špricalo… Toda, ko je poskusila, mu je poslala poljub. "Dobro je!" On pa ji ga je hvaležno vrnil: "Hvala, dosti sem se naučil!" Nakup Pa tudi nakup je bil spoznanje okusov… Kupec pred menoj je kolebal med morsko žabo in postrvjo. Na koncu je kupil grdobino… Torej ni šlo za razliko v ceni, temveč le za trenutni navdih. Sam sem glede tega neustvarjalen, oziroma, menim, da se na tak način po navdihu ne da kuhati. Če zjutraj ne veš kaj bo za kosilo, potem je za odločitev v trgovini, med potjo iz službe, že prepozno! Pravzaprav je škoda lepe žabe po 22 evrov za kilogram… Seveda, obstaja tudi nasprotna teorija. Kot vedno in povsod. Pravi, da greš najprej na tržnico, šele potem pa se odločiš, kaj boš kuhal. Saj prej ne moreš vedeti, kaj bo sveže, lepo, ugodno. Se strinjam! Toda, poudarek je na tržnici! Se gre na trg iz službe? Kdor hodi med tednom na trg, ni v službi. Ta ima dovolj časa, da potem nekaj ur kuha. Dokler mož ne pride iz službe… Torej? Pogovorita se zvečer, kaj bosta jedla jutri. Še ena brezmesna Ne le zaradi ubogih živali, tudi zaradi ubogih nas je dobro, da smo čim večkrat vegetarijanski. Meso je preveč vsiljivo, na vsakem krožniku hoče biti glavno, vsem drugim vsili svoj okus, ki pa je tako dolgočasen. Krompir in buča sta to le še potrdila. Toliko vonjev in okusov, pa so se vseeno vsi zlili v odlično jed! Brezmesni polpeti, torej le krompir, z bučo. Je lahko še bolj preprosto? A saj nista bila sama. Sestavin za cel teden kosil… Krompirjeve polovice najprej z glavo navzdol, v soli, olivnem olju in zdrobljenem lovorju. Da nastane lepa skorja, na kateri se v drugi rundi pečejo česen, sušeni paradižniki in majaron. Skupaj z bučo - hokaido, ker nobena druga nima tako polnega okusa po orehih! - in rožmarinom. Recept je tukaj. | 
