Preusmerjeni boste na vivi.si
3
Iskalnik          
  

 



impressum 

Prijava na Dobre Novice
    pišite rad dobrojem
 
Rad Dobrojem na Facebooku

TYPO3 izdelava spletnih strani

 
V Istro po in na tartufe! 5. del
22.03.2005

Obstajata le dve vrsti jedcev tartufov. Eni verjamejo, da so tartufi dobri zato, ker so tako dragi. Drugi pa vedo, da so tartufi tako dragi, ker so tako dobri. V katero kategorijo pa sodite - vi?








Prva kategorija tartufjih jedcev je tartufe povsod in vse leto. Njim je namreč namenjena v jedilnih listih tista vrstica, v kateri piše: "Testenine s tartufi". In gostilničarji imajo to vrstico vselej na zalogi. Saj ni težko. Malo tartufjega olja, v katerega je prišel tartufji vonj (brez okusa) po sintetični poti, s tem da za edino njegovo odliko potrebujete srečo. Da je olje vsaj olivno in hladno stisnjeno.

Sicer pa sploh ne gre za preveliko prevaro. Če le cena ni preveč zasoljena. In če so testenine pravilno skuhane ter če ni smetane preveč. Kajti tartufji vonj, ki je tartufja največja vaba, je prisoten.

Podobno je z jedmi bolj kreativnih kuharjev, ki pa svojo ustvarjalnost izražajo predvsem v poimenovanju jedi. Resnici na ljubo so to predvsem primerki iz tujih logov, saj je v slovenščini majhna težava. Kako bi bilo pravilno? Natartufano? Ali: gomoljikasto? Saj veste, jed, v katero skrijejo tartufji vonj, pri tem pa je ta jed v svoji osnovi sicer povsem preprosta. Na primer ohrovtov pire s krompirjem, toda "gomoljikast". Ki ga ponudijo k fileju bele ribe, pečenem na koži. Ja, ja, tudi to pečenje na koži je modni trik kreativnih kuharjev.

Vse to pa, seveda, ne premami kreativnih jedcev. Ti, namreč, sodijo v drugo tartufjo (gomoljikasto...) kategorijo, ki ve, zakaj so tartufi tako dragi. Zato se jim gredo vsako leto, takrat, ko rasejo, poklonit tja, kjer rasejo. V našem primeru v Istro. Predvsem hrvaško. Čeprav so italijanski beli tartufi (Piemont, Alba) sicer bolj cenjeni in jim strokovnjaki pripisujejo tudi več aromatičnosti. Toda, ste se že kdaj v jesenskem času vozili do Torina? Šesto kilometrov megle in masovnih avtocestnih trčenj. Da o cenah italijanskih tartufov sploh ne govorim.

Gremo, torej, v Istro! Okrog Motovuna in Buzeta, še bolj v motovunskem gozdu okrog vasice Livade, močno diši po znanem vonju. Sedaj je, namreč, sezona istrskega belega tartufa! Samo tam lahko ugotovite, ali ste iz prve ali druge skupine tartufjih jedcev.

Najprej pot pod noge navkreber v Motovun. Na poti vam ne bo dolgčas, saj vam bodo družbo delali prekupčevalci tartufov s plastenkami, v katerih bodo sivi in črni gomolji. Mudilo se jim bo, kot se mudi vsem prekupčevalcem, ki želijo vzbuditi vtis o nevarnosti svojega početja in svoji ustrežljivosti do vas. Češ, koliko tvegam, da boš ti prišel poceni do prepovedanega sadu... S tem, da jih nihče ne preganja! In s tem, da se jim mudi zgolj zato, ker morajo kupčijo skleniti preden pridete do prve Zigantejeve trgovine s tartufi. Kajti tam boste videli, da so tartufi prekupčevalcev dosti, dosti dražji. In tudi dosti starejši. Skratka, prekupčevalci vas hitro olajšajo za 100 evrov za 20, največ 30 gramov belih tartufov. Dva majhna gomolja, ponavadi še obgrizena, ker je tartufji "lovec" prepozno odgnal svojega psa od zaklada.

Toda vi se boste, prekupčevalcev, seveda otresli. In zavili k Ziganteju. Ta gospod, ki je 1999. leta našel doslej največji tartuf na svetu, težek kar 1,31 kilograma, kar ga je uvrstilo v Guinessoovo knjigo rekordov, je od iskalca tartufov v nekaj letih napredoval v svetovnega podjetnika, ki prodaja svoje tartufje izdelke tudi v Tokiu. Po Istri pa ima toliko trgovin, da je sedaj, ko to pišem, najbrž že spet kakšna nova.

Giancarlo Zigante je okrog tartufov spletel celotno zgodbo, tako da v svojih trgovinah prodaja vse, kar je v Istri dobrega; torej istrska vina, istrsko olivno olje, istrske fuže (testenine), istrske gobe in številne izdelke, primerne tudi za darila, iz tartufov. Ni kaj, kapa dol.

A kako mu je to uspelo? Računajte! Skoraj celotna trgovina tartufov gre preko njega. Zagotovo vsaj 500 kilogramov! Če da najditelju za 100 gramov 50 evrov (kar najbrž ne da...), znaša njegova prodajna marža do 200 evrov...

V Zigantejevih trgovinah lahko te dni kupite bele istrske tartufe po ceni od 170 do 250 evrov za 100 gramov, odvisno od kakovosti. Najdražji so največji in najlepši primerki, ki gredo večinoma v Italijo, kjer jih pomešajo med italijanske, še precej dražje, tartufe.

A nič manj ne boste imeli od tartufov, če boste kupili drugorazredne, za katere boste odšteli do 170 evrov za 100 gramov. Skrbno zavijte vsakega v svoj papir in jih dajte v nepredušno zaprto plastenko. Pa hitro domov! Čim bolj sveži so, tem boljši so. V tednu dni bodo izgubili že vsaj pol vonja.

Sto gramov tartufov ni tako malo. Čeprav eden najbolj znanih in največjih francoskih trgovcev s tartufi Pierre-Jean Pebeyre priporoča, da je potrebno eni osebi nameniti točno 12,5 gramov tartufov (a črnih) in čeprav Arrigo Cipriani, lastnik Harry's bara v Benetkah v receptu za svoje slavne taglioline con tartufi za šest oseb predpisuje 110 gramov (belih) tartufov, boste v istrskih gostilnah v porciji, pa najsi bodo fuži ali kar umešano jajce, dobili na svojem krožniku največ 5, 6 gramov tartufov. Kar bo dovolj, če so sveži in beli. Črni, ki v Istri rasejo skoraj vse leto (največ jih je poleti, vendar tudi sedaj sredi sezone belih), so namreč neprimerno manj aromatični. Nekaj podobnega kot črni kitajski tartufi, ki jih lahko, na primer, kupite čez mejo v Metroju. Ups, zdaj pa sem vam izdal, zakaj ima toliko slovenskih gostiln na jedilniku tisto tartufjo vrstico...

Dobro, izlet v Istro nam je uspel. V hladilniku imamo pravo bogastvo, celotno stanovanje pa diši po močnem, sladkobnem vonju, ki nekatere spominja malo tudi na česen. A mene zgolj na tartufe. Ravno zato, ker so tako nezamenljivi (in ker rasejo izključno pod zemljo, da jih je tako težko najti, in ker jih je vedno manj) so tako cenjeni.

Kaj lahko naredite najhitreje? Opečete toast! Namažite ga z maslom in čezenj nahobljajte tartuf. A še prej ne pozabite odpreti steklenice penine.

Zjutraj si rahlo umešajte jajca. Primešajte jim malo smetane, da bodo še bolj rahla. In nikar jih preveč ne zapecite. Pa krožnikov ne pozabite ogreti. Toda ne preveč, saj bodo sicer jajca preveč zakrknila. In spet čeznje nahobljajte ali naribajte tartuf.

Pri testeninah si lahko pomagate z Zigantejevo tartufato ali s sesekljanimi (lahko črnimi) tartufi iz kozarca. Te uporabite za omako s smetano ali zgolj z maslom, kot to dela Cipriani, na vrh pa spet nahobljajte ali naribajte tartufe.

Če boste po teh treh preprostih jedeh zajuckali od užitka, boste sami sebi dokazali, da sodite v drugo tartufjo kategorijo. Tisto, ki ve, zakaj so tako dragi! S tem pa se bo pravo spoznavanje tartufov - in poti, kako zanje plačati manj kot pri Ziganteju - šele začelo. Blagor vam, vam želi vsak ljubiteljev tartufov!






Pred gostom

Nalašč vam nisem priporočil obiska gostilne za spoznavanje tartufov, saj je takšna avantura lahko zelo draga ali pa zelo razočarljiva. Vsekakor pa je prvo pravilo za naročanje tartufov v gostilni: nahobljati vam jih morajo pri mizi! Vse, kar se dogaja za zaprtimi kuhinjskimi vrati, je sumljivo. In vse, kar ni zasoljeno drago, prav tako.
Če pa vseeno hočete v gostilno, potem naj bo:

Toklarija
Sovinjsko polje, blizu Buzeta (v torek zaprto, obvezna rezervacija, telefon 00385 52 663 031);

konoba Malo selo
Fratrija, blizu Buj (v sredo zaprto, telefon 00385 52 777 332); Barbacan, Barbakan 1, Motovun (telefon 00385 52 681 791).

Beli in črni
Istrski tartufi so beli. Tudi italijanski so beli. Francoski (tudi španski), iz Perigorda, tudi Provanse, pa so črni. Beli tartufi pri kuhanju izgubijo vso svojo aromo in okus, zato se jih na jedi vedno le sveže nariba ali nahoblja (s posebnim strgalom). Črni tartufi pa pri kuhanju obdržijo aromo, zato so uporabni v več jedeh, vendar njihov vonj in okus nista tako izrazita. So pa tudi cenejši.
Črni istrski tartufi so skoraj brez vonja in značilnega okusa, zato so neprimerno cenejši.

Izračun
Če plačate za tartufe (druga kategorija) 170 evrov za 100 gramov, potem vas domača porcija testenin s tartufi stane na osebo 12 evrov ali okrog 3.000 tolarjev. Kar ni malo! Toda, potem vsaj veste, zakaj je porcija v gostilni, ki stane 1500 tolarjev sumljiva in zakaj tartufi niso vsakodnevna jed.


Preberite tudi:

Pomladni Teden restavracij: 11. - 20. marec

Teden restavracij jesen 2015

Teden restavracij 2015, 2. del

Nekaj o kranjski klobasi

5. SladoLent na Festivalu Lent

SladoLent 2015: 27 chefov v devetih večerih

Teden restavracij: več kot 34.000 gostov!

Teden restavracij 2015 - pomlad

Teden restavracij 2015: v znamenju nove slovenske kuhinje

Slovenske gostilne so iz leta v leto boljše. Preverjeno!

Jesenski Teden restavracij: več kot 30.000 gostov!

Teden restavracij od 18. do 26.oktobra

4. SladoLent: že po polovici rekorden!

4. SladoLent: 37 chefov, 79 jedi, 32 vin

4. SladoLent: 16 dni vrhunskega street fooda

Od burgerjev do mišelink: ameriška hrana na zahodni obali

Šola okusov: vse iz ostankov

Pizza - ta je ta prava

Končno: žar 2014!

Teden restavracij: 100 menijev, 69 chefov, 14 evrov

Teden restavracij letos dvakrat!

Kulinarično leto 2013 - Nedelovi sončki

Vinsko izletništvo med Napo in Sonomo v Kaliforniji

Zapiski TR 2013: najboljši odmevi

Dobre jedi za 13 evrov

Teden restavracij: ne na slepo

Teden restavracij 2013, 12. do 20. oktober

Teden restavracij od 12. - 20. oktobra 2013

3. SladoLent: program, chefi in jedi

SladoLent: 15 vinarjev, 30 vin

3. SladoLent: 16 dni, 34 chefov

JRE ima že 13 članov

Oranžna energija na Obali

Štajerska pomlad, končno!

Slovenski Teden restavracij maja 2013

Izbor Nedelovih gostiln 2013

Cook it raw: Ana Roš, prva in edina

Kumparička- slovensko-hrvaški kozji sir iz Istre

SladoLent: 5.000 obiskovalcev v 16 dneh

SladoLent: Pri Florjanu, Panorama in VSGT

SladoLent: Vila Bled, Promenada in 1906

SladoLent: Hiša Franko, Mahorčič, Livada Prestige

SladoLent: Mak, Dam, Novi svet

SladoLent: Maxim, Jezeršek, Betnava

SladoLent: Maxim, Rajh, Arena

SladoLent: Novak, Na gradu, Rajh

SladoLent: Pavus, Novak, Na gradu

SladoLent: Pavus, Zemono, Danilo

SladoLent: Habakuk, Arena, Rožmarin

SladoLent: Habakuk, Mak, Betnava

SladoLent: JB, Debeluh, Krištof

Avtorski street food z Lenta

Promenada slovenskih chefov

Teden restavracij – dan potem

Gourmet pod vedrim nebom

Leta '12, od 12. maja: 12 menijev za 12 evrov!

Oranžna (vinska) revolucija

Prestolnica okusov in Kozarec dobrega vina

24 ur na Dunaju

Vinsko jadranje Split – Hvar – Korčula – Vis – Split

Vedno bolj zlate istrske oljke

Belo ali rdeče? Ne, oranžno!

Omleta z brusnicami z Železničarskega doma

Dva (nova) lokala in dve (stari) opravičili

V letu 2012 bom …

Veliko vonja, malo okusa

Naši in tuji vinarji iščejo trg

Le Cordon Bleu

Tradicionalna slovenska kuhinja - 20 najboljših

O sončkih in še čez

Izbor Nedelovih gostiln 2012

Prehranjevanje kot igra raziskovanja

Ko zadiši iz domače pečice

Jej dobro in zdravo, jej sezonsko in lokalno

Utrgajte si paradižnik!

Rad dobro jedel.bi

SladoLent: kdaj bo spet?

SladoLent, kulinarična predstava na mariborskih Benetkah

Ljubezenske izjave na prtičkih pintxosov

Prestolnica okusov

Tudi v Mariboru se premika...

Kuharjev prestop

Ne le razlika v ceni

Dolgi ponedeljek

O ocenjevalcu

O slovenskih chefih

O gostilničarjih

O cenah v slovenskih gostilnah

O natakarjih

O novi slovenski kuhinji

Okusno 2011

Izbor Nedelovih gostiln 2011

Istrska jesen

Kuharski spektakel

Naši Robuchoni

Pa četudi ni vedno gostilna

Dunajski in zos

Piknik in Ljubljana

Hi-tec v kuhinji

Zasluži si!

Kulinarična transverzala

Chefi in vinarji

Preprosto, a posebno

Na svidenje, šparglji

Jejte dobro!

S poreklom

Ko zadiši

Naj nekaj ostane

Kje so polpeti?

Eksperimentalno

Še kar mavrahi

Zdaj pa na kolo!

Po veliki noči

Veliko šunko in lepe pirhe!

V gostilni Pri čunti

Neprimerljive cenovne primerjave

Deset Štajercev

Vroča jed le na toplem krožniku

Kdo kuha? Oba!

Smuka zlakotni

Pod chefovim nadzorom

Po jutru se dan pozna

Dobrojedov dnevnik 51, 52-09

Dobrojedov dnevnik 50-09

Dobrojedov dnevnik 49-09

Dobrojedov dnevnik 48-09

Dobrojedov dnevnik 47-09

Dobrojedov dnevnik 46-09

Dobrojedov dnevnik 44,45-09

Dobrojedov dnevnik 43-09

Dobrojedov dnevnik 42-09

Dobrojedov dnevnik 41-09

Dobrojedov dnevnik 40-09

Dobrojedov dnevnik 39-09

Dobrojedov dnevnik 38-09

Dobrojedov dnevnik 37-09

Dobrojedov dnevnik 36-09

Dobrojedov dnevnik 35-09

Dobrojedov dnevnik 34-09

Dobrojedov dnevnik 33-09

Dobrojedov dnevnik 32-09

Dobrojedov dnevnik 31-09

Dobrojedov dnevnik 30-09

Dobrojedov dnevnik 29-09

Dobrojedov dnevnik 26,27,28-09

Dobrojedov dnevnik 25-09

Dobrojedov dnevnik 24-09

Dobrojedov dnevnik 23-09

Dobrojedov dnevnik 22-09

Dobrojedov dnevnik 21-09

Dobrojedov dnevnik 20-09

Dobrojedov dnevnik 19-09

Dobrojedov dnevnik 18-09

Dobrojedov dnevnik 17-09

Dobrojedov dnevnik 16-09

Dobrojedov dnevnik 15-09

Dobrojedov dnevnik 14-09

Dobrojedov dnevnik 13-09

Dobrojedov dnevnik 12-09

Dobrojedov dnevnik, 11-09

Dobrojedov dnevnik, 10-09

Dobrojedov dnevnik 33

Dobrojedov dnevnik 32

Dobrojedov dnevnik 31

Dobrojedov dnevnik 30

Dobrojedov dnevnik 29

Dobrojedov dnevnik 28

Dobrojedov dnevnik 27

Dobrojedov dnevnik 26

Dobrojedov dnevnik 25

Dobrojedov dnevnik 24

Dobrojedov dnevnik 23

Dobrojedov dnevnik 22

Dobrojedov dnevnik 21

Dobrojedov dnevnik 20

Dobrojedov dnevnik 19

Dobrojedov dnevnik 18

Dobrojedov dnevnik 17

Dobrojedov dnevnik 16

Dobrojedov dnevnik 15

Dobrojedov dnevnik 14

Dobrojedov dnevnik 13

Dobrojedov dnevnik 12

Dobrojedov dnevnik 11

Dobrojedov dnevnik 10

Dobrojedov dnevnik 9

Dobrojedov dnevnik 8

Dobrojedov dnevnik 7

Dobrojedov dnevnik 6

Dobrojedov dnevnik 5

Dobrojedov dnevnik 4

Dobrojedov dnevnik 3

Dobrojedov dnevnik 2

Dobrojedov dnevnik 1

Filetiran ribji trend 10. del

Zrezek v obleki 9. del

Pozdrav iz kuhinje 8. del

Curry namesto golaža 7. del

6 hodov za 6 prijateljev 6. del

Le človek je za mizo 4. del

Martin Krpan je znova v modi 3. del

Špageti ne marajo bolonjeze 2. del

Nogometaš za 30 funtov 1. del

   
Copyright (c) Rad dobrojem - TeND