Preusmerjeni boste na vivi.si
3
Iskalnik          
  

 



impressum 

Prijava na Dobre Novice
    pišite rad dobrojem
 
Rad Dobrojem na Facebooku

TYPO3 izdelava spletnih strani

 
Od burgerjev do mišelink: ameriška hrana na zahodni obali
28.05.2014

”Najboljši burger v mestu!” Napis je bil velik, mesto pa majhno … A takšnih napisov je po Ameriki toliko kot je takšnih majhnih mest, ki jih z avtoceste sploh ne vidiš, a vanje zaviješ, ker tako hočeta mehur ali želodec ali oba.



Cupertino - BJ burger


Lotus of Siam - ribji polpeti


Lotus of Siam, Las Vegas


Aubergine, Carmel - gosja jetra


Carnevino - steak


Carnevino, Las Vegas


Osteria Mozza - pici v mesni omaki


Osteria Mozza, Los Angeles





Kar se je potem s kuharičinim kavbojskim klobukom na glavi pojavilo na plastičnem krožniku v družbi prav takšnih stekleničk rdeče-sladkornih omak, je bilo sicer iz bivoljega mesa, toda še drugi dan je puščalo okus v ustih in vonj na prstih, kot da so za glavno sestavino uporabili velik odmrznjen paket zmletih izpušnih plinov.
 Zato, ne pustite se, ko ste v Ameriki (ZDA), zavesti velikim napisom in majhnim mestom. Celo burger je lahko dober ali pa takšen kot povsod. Zato je tukaj kratek kulinarični vodič po ameriški hrani v Kaliforniji, z ovinkom do Las Vegasa za repete.
A razčistimo najprej z burgerji. Od vseh obljub na neonskih napisih je bil še najbolj okusen obisk Applovega campusa v Cupertinu, saj je ob njem športni bar s prenosi vseh nogometnih tekem in hrustanjem široko odprtih ust vedno enako klasičnega burgerja (9 dolarjev). Končno mehka štručka in sočno meso, končno brez nepotrebne navlake, ki se cedi do komolca, končno razlog, zakaj so burgerji vedno bolj priljubljeni tudi tostran velike luže.

Doživeti pa je potrebno tudi Gottsa sredi vinogradov v St. Heleni in s podružnicami v Napi, San Franciscu ter Palo Altu. Preprost obcestni kiosk, pred katerim je v času kosila stometrska vrsta. Polpeti so iz ”100 % angus govedine hranjene z zelenjavo, brez hormonov”, težki 133 gramov in pečeni medium well, torej ”malo rožnati v sredici”. Klasični sirov burger, na katerega je potrebno čakati 15 minut v vrsti in še 15, da te pokličejo po mikrofonu, stane 8 dolarjev. Prav toliko stane tudi kozarec chardonnaya iz doline Napa.

Aubergine iz Carmela

V elitnem razredu je obisk francoske pralnice French Laundry najboljšega ameriškega chefa Thomasa Kellerja v vinski dolini Napa obvezen. Toda v njej smo bili v Nedelu že lanskega oktobra (6 sončkov), zato tukaj le še nekaj sline za ljubitelje vin. Na vinski karti je dobesedno ves svet, vsi najbolj znani vinarji, a ne le takšni. Samo polovične buteljke obsegajo 15 strani, samo francoski šampanjci štiri. Od Slovencev z naše strani sta Aleš Kristančič - Movia (Lunar 140 dolarjev, veliko belo 2005 125) in Edi Simčič (chardonnay Kozana 2005 180 dolarjev, rebula 100, sauvignon 100), z italijanske pa še Castellada (bianco 210 dolarjev), Gravner (amfora 350), Vodopivec (vitovska 210). Za pašo za oči po vinski karti na iPadu pa še to: Romanee Conti, Montrachet, grand cru 2010 6.950 dolarjev, med rdečimi pa Screaming Eagle, 1998 8.000 dolarjev in Romanee Conti grand cru 2005 29.000 dolarjev!

Manj boleča je zato vrhunska kalifornijska kulinarična izkušnja iz Carmela, pa četudi vam za panoramsko 17 milj dolgo vožnjo po Pebble Beach zaračunajo nekaj dolarjev, tamkajšnje vile pa so za tako visokimi zidovi, da se radovednost ne more napasti.

Toda v Aubergine, ki ga Michelin še ni našel, je pa ameriški Food & Wine njegovega chefa Justina Cogleya lani proglasil za najboljšega novega chefa leta, te že na vratih pričaka znana govorica. Sommelier Marin Nadalin je šel kot mladenič z Reke s trebuhom za kruhom najprej v New York, kjer se je izobrazil za vinskega svetovalca, od tam pa se je poročil v Kalifornijo. Ker ”nimamo ravno veliko gostov, s katerimi bi se lahko pogovarjal domače,” si lahko mislite, kako dolgo se je zavlekla vinska pokušina, po kreativnih jedeh nove kalifornijske kuhinje mladega Auberginovega chefa. Metina sorodnica shiso je bila v miso juhi z granatnim jabolkom za pozdrav, zares se je začelo z ostrigo s sorbetom ličija in ingverja, s prepeličjim jajcem kuhanim v zelenem čaju, v gnezdu iz krompirjevih laskov, s kremo iz emulzije školjk na vrhu. V sirotki je plavalo morsko grozdje, ki ga je začinjal lososov kaviar. Gazpacho je bil želiran in tudi gosja jetra so bila ovit s tankim ovojem želeja iz belega grozdja. Velika globokomorska jakobinka iz Massachusettsa je bila poldrugo minuto na yakitori žaru pri 1500 stopinjah, a je ostala zelo prvinska, okisana le z limonovo juho, v kateri je plavala vložena lupina. Jed dolgega vinskega večera je bila školjka/polž abalone, v juhi, z morskimi algami, morsko solato, morskimi zelišči. Nežni in kombinirani okusi, ki poudarjajo na vsakem krožniku glavno sestavino, brez pretiravanja z elementi in teksturami, z modernimi tehniki, ki pa služijo le sestavinam, ne egu. Losos, ulovljen v bližini, z mandlji, špinačno kremo, cvetovi zelišč, juho divje kamilice in okusom dima. Piščanec v ruladi, poširan, blag, nežen, rahel, z jurčki, grozdjem, ocvrtim divjim rižem. Jagenjček cel …, hrbet, pleče, jezik, leča s kalčki, omaka iz kalifornijskega graha, na vrhu film iz sirotke. Čokolada kot lističi in pena, metin sladoled ovit s čokolado. Nič čudnega, da v Kaliforniji že nekaj let ”razsaja” prava zlata kulinarična mrzlica. A le, če veš, kje, kaj in po koliko.

Mozza, pizza, pašta

To, kar je na krožniku, je v Evropi boljše. To, kar je okrog krožnika, pa je v Ameriki boljše! Če se, torej, uspete osredotočiti le na hrano, potem ostanite kar doma; če pa vam je sproščeno vzdušje, h kateremu spadajo razpoloženje gostov, prijaznost natakaric, prijetnost ambienta, vsaj tako pomembno kot znanje chefa, potem se pripravite, da boste k računu prišteli še dvajset do trideset odstotkov.

Na drugi strani ceste je kiosk z najboljšim kislim zeljem v Los Angelesu, kar na pločniku pred Pink’som že 75 let povzroča dolge čakalne vrste na njihove čilijeve hot doge, zato boste dolgo parkirali na križišču Melrose in La Brea v Hollywoodu, saj je ob osteriji Mozza z najboljšo pašto v Los Angelesu še picerija z najbolj kreativnimi pizzami!

Chefinja Nancy Silverton je mojstrica za testenine, zato priporočam kar degustacijski meni, sestavljen zgolj iz pašt. Visoke stene, bistro mize, dolgi šank s stoli in mocarela barom, beli prti, nasmejan servis in gostiteljica pri vratih, ki se ne zmede, če niste rezervirali: ”Vse je polno, a če bosta počakala pol ure, vama bom našla mizo. Kaj bosta za aperitiv?”

Vsaj deset natakarjev skrbi za vsaj sto gostov. Lakoto gasijo z majhnimi krostiniji, z mocarelo, olivami, zelišči. Kruh je velik, s črno skorjo, vode je na pretek, vino je tudi v Kaliforniji iz vsega sveta, a cocktaili so na največ mizah. Na spisku ni nič neznanega in nenavadnega, vse so skuhali tudi že drugi, a tukaj so špageti sipini in domači, ob rakovici so še ježkove ikre, vse skupaj pa je zelo pekoče (jalapeno paprika). Čisto po ameriško, brez dolgega uvoda, nič naokrog, kar naravnost, tako kot te v pogovor povlečeta soseda še preden sedeš.

Garganelli, še najbolj podobni fužem, so z ragujem, pravim in gostim bolonjskim, z veliko paradižnika in malo mleka, z dolgim kuhanjem in prekratkim uživanjem. Hrup se odbija od sten in ustnic, vsi se pogovarjajo vsevprek, med mizami in konci, znanstva se sklepajo med hodi in požirki, vsi tipkajo po telefonih in zaslonih. Sem niso prišli (le) jest, temveč zato, ker se dogaja. Še majhni ravioli (agnolotti) z maslom in žajbljem niso klasični, saj sommelier k njim priporoča kar piemontski barolo.

Orrechiette, ušesca, so tudi mesna, a z jagnječjo omako, zelo oljne, zelo paprične, potresene s panko drobtinami, opraženimi z okusom najboljše mešanice afriških začimb ras el hanout. Tudi piciji, špagetno dolgi in tanki svaljki, so v mesni omaki, a ravno v tem je uspeh Nancy Silverton - sredi Hollywooda vsaka njena omaka diši kot sredi Toskane, vsaka ima svoj okus, značilnost, prepoznavnost. Nekje je blitva, drugje so zelišča, v šestem hodu majhnih degustacijskih porcij so začimbe, ki nadgradijo majhne morske polžke. In še sladici sta takšni, ob sladoledu, ki diši po vrtnicah, so okrogli ocvrtki iz testa, ki dražijo s svežino olivnega olja, ob limonovem mascarponu so drobni bambolini, sladki krofi z marmelado, zaradi katerih ti za takšno pokušino Mozzinih testenin ni žal za 79 dolarjev (vina plus 58 dolarjev in servis plus 30 odstotkov!).

Nancyna pizza za vogalom je kolač, ki pa je lahek in zelo hrustljav. Prava napolitanska pizza je gotova v 90 sekundah, tukaj pa se peče več kot deset minut, kot v domači pečici, čeprav imajo krušno peč. A njeno bistvo ni le testo, ki ni napihnjeno in nasitno kot newyorško, temveč obloga. Spet bistvena razlika z Italijo in Neapljem, kjer na le dve vrsti pred Da Michele na pločniku dobiš številko preko sto. V Mozzi pa je nadevov skoraj kot pri nas v Sloveniji, le brez zaseke, tatarske omake in pleskavice … Najbolj prodajana Mozzina pizza ima na vrhu koromač, čebulo in klobaso, na drugem mestu pa je tista z brokolijem in lardom.

Carnevino in Lotus


Ko ste v Kaliforniji, je potrebno, seveda, tudi v Las Vegas, pa čeprav je ta v Nevadi. S krožno vožnjo si tako lahko ogledaš še Yosemite nacionalni park in največja drevesa na svetu, ki se razmnožujejo tako, da čakajo stoletne požare, svojevrstno doživetje pa je tudi vožnja skozi Mrtvo dolino (Death Valley), kjer preživite le tako, da se sploh ne ustavite.

Že v Bishopu pa se pokažejo zasnežene planine. V Ramada motel, klasičen ameriški Inn z majhnim bazenom, v katerem tako ni vode, in sobami v dveh nadstropjih prizidka, v katerih z vrat stopite direktno v posteljo, se gostje zato s planinske strani pripeljejo z zimskimi gumami, s puščavske pa v kopalkah. Pri zajtrku to sicer garantira zanimivo druščino, toda namesto kave iz avtomata in kruha iz vrčke priporočam raje kratek sprehod do pekarne Ericka Schatsa, ki slovi po originalnem kruhu baskovskih ovčarjev iz časov zlate mrzlice, iz katerega dela najboljše sendviče s pastramijem (nasoljena in dimljena govedina) daleč naokrog.

V Las Vegasu je več vrhunskih restavracij kot je v Ameriki vrhunskih chefov! Torej imajo tam vsi svoje podružnice, pa še pol najbolj michelinsko okronanih Evropejcev je zraven. In čisto vsi (tudi) pečejo steake! Logično, da je vsak na reklami pred vrati najboljši v Vegasu … Kako, torej, izbrati? Enostavno verjemite vašemu ocenjevalcu in zavijte kar v hotel Palazzo, ker tamkajšnji Carnevino ni ameriški, temveč italijanski steak house. Restavracija  je ogromna, toda v treh dvoranah, polnih mahagonija in restavracijske žlahtnosti najboljših fine dining restavracij z Manhattna, zelo elegantna za svojih kar 280 sedežev. Carnevino je del svetovnega Bastianichevega imperija restavracij, ki jih Joe upravlja skupaj s partnerjem in ameriškim TV kuharjem Mariem Batalijem.

Če so želeli v mestu največjih steakov najboljše steake, so morali sredi puščave postaviti sušilnico in zorilnico mesa velikosti dva tisoč kvadratnih metrov, ki so jo napolnili z milijon dolarji mesa, suho zorjenega najmanj 35 dni. Takšno meso od zakola do pečenega bifteka na gostovem krožniku, izgubi vsaj 60 odstotkov teže, zato ima tudi temu primerno ceno. Florentinec, ki je resda gromozanski in si ga dva še zavijeta za domov, stane 115 evrov, rib eye na kosti pa 100. Meso pred pečenjem obilno natrejo s soljo in poprom ter potresejo s svežim rožmarinom, spečejo pa ga tako, da bo tudi za vas - prvič. Debelina mesa je dobre štiri centimetre, zato si lahko privošči vsaj za pol centimetra debelo skorjo, v kateri je koncentrirana prva eksplozija arom in nadokusov. Potem sledi potapljanje v sočno mehkobo mesa, ki je po vsej globini enako rožnato, vendar ne tudi enako mehko. Kuharjev edini pripomoček je namreč vroči žar na oglje, brez sodobnih nizkotemperaturnih in večurnih tehnik, zgolj pečenje in Maillardova reakcija kot rezultat, zato je vsak grižljaj mesa malo drugačen, tako kot je drugačna tudi prepredenost njegove mišice z maščobnimi tkivi.

V Las Vegasu, mestu presežkov, v katerem lahko počnete vse, le - lepo prosim - ne nasedite nekaj milijonom tamkajšnjih enoročnih banditov, ki prežijo na vas v vsakem hotelu, pa je še nekaj najboljšega. Tajska restavracija, namreč, ki pa slovi po - nemških rizlingih. Lotus of Siam je kilometer stran od blišča hotelov, ki oponašajo vsa čuda sveta, v nizki stavbi ob nakupovalnem parkirišču, zato jo najdete šele po specifično-ameriškem kažipotu: vrsti čakajočih pred vrati. Rezervirajte, torej, da ne boste čakali. Bodite točni, sicer boste po petih minutah že ob mizo.

Ocvrti ravioli so piščančji, ribji polpeti so hongkonški in s curryjem, sesekljana govedina na žaru in zelju je tako pekoča, da se da pojesti pol porcije, potem pa predati. Toda že čez dve minuti je vse spet lepo in prav ter pripravljeno na raco s tajsko bazliko, prelito s skrivno omako, ki ji ne odvzame hrustljavosti, z veliko čiliji, ki pa so prijazni, torej tajsko-severni. Na koncu je lepljiv riž z mangom, zato da ohladi in poboža.

 

Kaj, kje

Aubergine, hotel L’Auberge Carmel, Carmel by the Sea, Monte Verde at Seventh

Osteria Mozza, 6602 Melrose Avenue, Los Angeles

Pizzeria Mozza, 641 North Highland Avenue, Los Angeles

Carnevino, hotel Palazzo, 3325 S Las Vegas Blvd, Las Vegas

Lotus of Siam, 953 E. Sahara Avenue A-5, Las Vegas





















Preberite tudi:

Pomladni Teden restavracij: 11. - 20. marec

Teden restavracij jesen 2015

Teden restavracij 2015, 2. del

Nekaj o kranjski klobasi

5. SladoLent na Festivalu Lent

SladoLent 2015: 27 chefov v devetih večerih

Teden restavracij: več kot 34.000 gostov!

Teden restavracij 2015 - pomlad

Teden restavracij 2015: v znamenju nove slovenske kuhinje

Slovenske gostilne so iz leta v leto boljše. Preverjeno!

Jesenski Teden restavracij: več kot 30.000 gostov!

Teden restavracij od 18. do 26.oktobra

4. SladoLent: že po polovici rekorden!

4. SladoLent: 37 chefov, 79 jedi, 32 vin

4. SladoLent: 16 dni vrhunskega street fooda

Šola okusov: vse iz ostankov

Pizza - ta je ta prava

Končno: žar 2014!

Teden restavracij: 100 menijev, 69 chefov, 14 evrov

Teden restavracij letos dvakrat!

Kulinarično leto 2013 - Nedelovi sončki

Vinsko izletništvo med Napo in Sonomo v Kaliforniji

Zapiski TR 2013: najboljši odmevi

Dobre jedi za 13 evrov

Teden restavracij: ne na slepo

Teden restavracij 2013, 12. do 20. oktober

Teden restavracij od 12. - 20. oktobra 2013

3. SladoLent: program, chefi in jedi

SladoLent: 15 vinarjev, 30 vin

3. SladoLent: 16 dni, 34 chefov

JRE ima že 13 članov

Oranžna energija na Obali

Štajerska pomlad, končno!

Slovenski Teden restavracij maja 2013

Izbor Nedelovih gostiln 2013

Cook it raw: Ana Roš, prva in edina

Kumparička- slovensko-hrvaški kozji sir iz Istre

SladoLent: 5.000 obiskovalcev v 16 dneh

SladoLent: Pri Florjanu, Panorama in VSGT

SladoLent: Vila Bled, Promenada in 1906

SladoLent: Hiša Franko, Mahorčič, Livada Prestige

SladoLent: Mak, Dam, Novi svet

SladoLent: Maxim, Jezeršek, Betnava

SladoLent: Maxim, Rajh, Arena

SladoLent: Novak, Na gradu, Rajh

SladoLent: Pavus, Novak, Na gradu

SladoLent: Pavus, Zemono, Danilo

SladoLent: Habakuk, Arena, Rožmarin

SladoLent: Habakuk, Mak, Betnava

SladoLent: JB, Debeluh, Krištof

Avtorski street food z Lenta

Promenada slovenskih chefov

Teden restavracij – dan potem

Gourmet pod vedrim nebom

Leta '12, od 12. maja: 12 menijev za 12 evrov!

Oranžna (vinska) revolucija

Prestolnica okusov in Kozarec dobrega vina

24 ur na Dunaju

Vinsko jadranje Split – Hvar – Korčula – Vis – Split

Vedno bolj zlate istrske oljke

Belo ali rdeče? Ne, oranžno!

Omleta z brusnicami z Železničarskega doma

Dva (nova) lokala in dve (stari) opravičili

V letu 2012 bom …

Veliko vonja, malo okusa

Naši in tuji vinarji iščejo trg

Le Cordon Bleu

Tradicionalna slovenska kuhinja - 20 najboljših

O sončkih in še čez

Izbor Nedelovih gostiln 2012

Prehranjevanje kot igra raziskovanja

Ko zadiši iz domače pečice

Jej dobro in zdravo, jej sezonsko in lokalno

Utrgajte si paradižnik!

Rad dobro jedel.bi

SladoLent: kdaj bo spet?

SladoLent, kulinarična predstava na mariborskih Benetkah

Ljubezenske izjave na prtičkih pintxosov

Prestolnica okusov

Tudi v Mariboru se premika...

Kuharjev prestop

Ne le razlika v ceni

Dolgi ponedeljek

O ocenjevalcu

O slovenskih chefih

O gostilničarjih

O cenah v slovenskih gostilnah

O natakarjih

O novi slovenski kuhinji

Okusno 2011

Izbor Nedelovih gostiln 2011

Istrska jesen

Kuharski spektakel

Naši Robuchoni

Pa četudi ni vedno gostilna

Dunajski in zos

Piknik in Ljubljana

Hi-tec v kuhinji

Zasluži si!

Kulinarična transverzala

Chefi in vinarji

Preprosto, a posebno

Na svidenje, šparglji

Jejte dobro!

S poreklom

Ko zadiši

Naj nekaj ostane

Kje so polpeti?

Eksperimentalno

Še kar mavrahi

Zdaj pa na kolo!

Po veliki noči

Veliko šunko in lepe pirhe!

V gostilni Pri čunti

Neprimerljive cenovne primerjave

Deset Štajercev

Vroča jed le na toplem krožniku

Kdo kuha? Oba!

Smuka zlakotni

Pod chefovim nadzorom

Po jutru se dan pozna

Dobrojedov dnevnik 51, 52-09

Dobrojedov dnevnik 50-09

Dobrojedov dnevnik 49-09

Dobrojedov dnevnik 48-09

Dobrojedov dnevnik 47-09

Dobrojedov dnevnik 46-09

Dobrojedov dnevnik 44,45-09

Dobrojedov dnevnik 43-09

Dobrojedov dnevnik 42-09

Dobrojedov dnevnik 41-09

Dobrojedov dnevnik 40-09

Dobrojedov dnevnik 39-09

Dobrojedov dnevnik 38-09

Dobrojedov dnevnik 37-09

Dobrojedov dnevnik 36-09

Dobrojedov dnevnik 35-09

Dobrojedov dnevnik 34-09

Dobrojedov dnevnik 33-09

Dobrojedov dnevnik 32-09

Dobrojedov dnevnik 31-09

Dobrojedov dnevnik 30-09

Dobrojedov dnevnik 29-09

Dobrojedov dnevnik 26,27,28-09

Dobrojedov dnevnik 25-09

Dobrojedov dnevnik 24-09

Dobrojedov dnevnik 23-09

Dobrojedov dnevnik 22-09

Dobrojedov dnevnik 21-09

Dobrojedov dnevnik 20-09

Dobrojedov dnevnik 19-09

Dobrojedov dnevnik 18-09

Dobrojedov dnevnik 17-09

Dobrojedov dnevnik 16-09

Dobrojedov dnevnik 15-09

Dobrojedov dnevnik 14-09

Dobrojedov dnevnik 13-09

Dobrojedov dnevnik 12-09

Dobrojedov dnevnik, 11-09

Dobrojedov dnevnik, 10-09

Dobrojedov dnevnik 33

Dobrojedov dnevnik 32

Dobrojedov dnevnik 31

Dobrojedov dnevnik 30

Dobrojedov dnevnik 29

Dobrojedov dnevnik 28

Dobrojedov dnevnik 27

Dobrojedov dnevnik 26

Dobrojedov dnevnik 25

Dobrojedov dnevnik 24

Dobrojedov dnevnik 23

Dobrojedov dnevnik 22

Dobrojedov dnevnik 21

Dobrojedov dnevnik 20

Dobrojedov dnevnik 19

Dobrojedov dnevnik 18

Dobrojedov dnevnik 17

Dobrojedov dnevnik 16

Dobrojedov dnevnik 15

Dobrojedov dnevnik 14

Dobrojedov dnevnik 13

Dobrojedov dnevnik 12

Dobrojedov dnevnik 11

Dobrojedov dnevnik 10

Dobrojedov dnevnik 9

Dobrojedov dnevnik 8

Dobrojedov dnevnik 7

Dobrojedov dnevnik 6

Dobrojedov dnevnik 5

Dobrojedov dnevnik 4

Dobrojedov dnevnik 3

Dobrojedov dnevnik 2

Dobrojedov dnevnik 1

Filetiran ribji trend 10. del

Zrezek v obleki 9. del

Pozdrav iz kuhinje 8. del

Curry namesto golaža 7. del

6 hodov za 6 prijateljev 6. del

V Istro po in na tartufe! 5. del

Le človek je za mizo 4. del

Martin Krpan je znova v modi 3. del

Špageti ne marajo bolonjeze 2. del

Nogometaš za 30 funtov 1. del

   
Copyright (c) Rad dobrojem - TeND