Preusmerjeni boste na vivi.si
3
Iskalnik          
  

 



impressum 

Prijava na Dobre Novice
    pišite rad dobrojem
 
Rad Dobrojem na Facebooku

TYPO3 izdelava spletnih strani

 
Dobrojedov dnevnik 7
16.01.2008

Koga naj srečnem? In kako se srečna? - Od četrtka, 3. januarja, do srede, 9. januarja 2008 - Sobotna priloga Dela





Četrtek
Končno spet časopisi! Za nas, ki nimamo televizorja, so prazniki prava mora…

"Kako pa brez televizije sploh veš, kaj se dogaja po svetu?" me venomer sprašujejo, ko izvejo, da sva pred desetimi leti dobila drva, ki jih je bilo potrebno razsekati. Pa je prišel mimo, še preden sem si odsekal prste, mlajši moški in vprašal: "Potrebujete pomoč? Jaz potrebujem denar za nov televizor…" Hitro sva se pogodila. On je naložil televizijo v avto, jaz pa drva v kamin.

"Kaj potrebuješ televizijo, da veš, kaj se dogaja?" odgovarjava. "Midva potrebujeva za to le zajtrk!"

Ja, priznam, med zajtrkom bereva. Vsak svoj dnevnik. Potem pa zamenjava. In za malico prinese poštar novo čtivo. Potem ga pa, na srečo, ni več. Ker za kosilo se pogovarjava. In zvečer tudi. Morava, saj nimava televizije.

Večerna seja organizacijskega odbora 44. Zlate lisice, deset dni pred tekmo, je bila bliskovita. To hitrost je uvedel že Senčar. Če je kdo le besedico preveč rekel, ga je tako nadrl, da je potem še dve Lisici le tiho delal.

Prireditve: "Vse je pod kontrolo. Natalija bo začela na snegu peti že poldrugo uro pred startom."

Gostinstvo: " Gostinci bodo izven ograde tekmovalnega prostora, da zadostimo zakonu."

Aranžerstvo: "Nihče se ne bo izgubil!"

Namestitve: "Hotelskih sob še ni zmanjkalo."

Nagrade: "Pokali pridejo devetega."

Zdravstvo: "Vsi zdravi!"

Gorska reševalna služba: "Mi smo pripravljeni!"

Organizacija obiska: "Z Reke prideta dva avtobusa, iz Zagreba pa eden. Med njimi ne bo izgrednikov."

Varnost: "Bomo že pravočasno izvedeli, če bodo šli čez mejo."

Proga: "Ostajata nam še dva dni mraza, potem pa odjuga in bog pomagaj."

Direktor reprezentance: "Mlade so z novo progo zadovoljne. Mlade so vesele vsega novega. Tini pa položni del ni všeč. A ne bomo se ozirali na to."

Povezava s FIS: " Začetek seje vodij ekip bodo začeli naši trije mladi državni prvaki s fanfarami. Svetovno igrajo na trobente!"

Sekretar: "V soboto bo na snegu podelitev za deset, ne le pet tekmovalk. Bo na odru dovolj prostora?"

Generalni: "Dobimo se spet v torek ob šestih. Pritisnite na plin v teh zadnjih dnevih!"

"Si ti tudi lačna?" sem jo vprašal ob pol devetih zvečer.

"Ne sprašuj!" je odgovorila.

"Kako tisti, ki imajo televizijo, uživajo... Zleknejo se na kavč, z velikim krožnikom čez trebuh, zvrhanem s suho salamo, sirom z velikimi luknjami, kruhom s semeni, kislimi kumaricami, čim manjšimi tem boljšimi, steklenico piva in pilotom…"

"Veš kaj," me je prekinila, "grem po salamo!"

"Jaz pa po pivo…" Natančno en dan je trajal najin januarski post.

Petek
Najbolj poljubovalni teden leta. Mar ni zanimivo, kako se Slovenci poljubljamo?! Eni po hrvaško (dvakrat), drugi po srbsko (trikrat). Kako pa je po slovensko? Nihče ne ve. Ko se bomo spet enkrat prepirali o novih državnih simbolih, bi bilo dobro, da tudi to temo vključimo. Sicer pa vam jaz že danes zaupam svoj predlog: če že moramo koga posnemati, zakaj ne posnemamo raje - Francoze?!

Sicer pa ni težav le s poljubljanjem pri novoletnih voščilih. "Vsi mi govorijo: "Srečn ga!" Jaz pa jih prav nič ne razumem. Koga naj srečnem? In kako se srečna? Ker jih ne razumem, jim pač odgovarjam letnemu času primerno: "Srečno!"

Šele ko preklopim na svojo drugo polovico krvi, gorenjsko, mi postane jasno. "A, srečn let mi vošš?! Tud teb, tudi teb ga vošm, srečnga pa zdrauga in veseuga!" Potem pa oni mene grdo gledajo… "Čuj pubec! Bi rad mel čreve na ploti?!" Res je zanimivo, kako smo Štajerci prevzeli ljubljansko-gorenjsko novoletno voščilo. Nekateri so ga celo poštajerščili. "Te pa srečniga!"

Nič čudnega, da me je po toliko in takšnih voščilih zgrabila strašna - štajerska lakota. Torej sva šla v Štajerca, na pravo štajersko večerjo. Najprej dimljeni krap s hrenom na rdeči pesi. Potem svinjski file v ohrovtovem plašču na leči s slanino ter hladna svinjska pečenka z zeliščno skuto. Nato goveja žolica z rdečo čebulo in bučnim oljem. In za konec hladnega uvoda še mulprata (včasih je za vsako silvestrovo teta Maki pripravila pljučno pečenko po divjačinsko) s pomarančami na solati rdečega zelja. Tudi tople jedi so bile mamljive in tudi njih sva zmogla brez težav: jelenčkov golaž s kruhovim cmokom, zatem topla žemljica z jetrnim sirom in gorčičnim ragujem, nato ocvrta krvavica s hrenovo omako in za konec še prosena kaša na kislem zelju z ocvirki. Vse to sva poplaknila, seveda, po štajersko, z imenitnimi vini, rdečim tramincem, modro frankinjo in šentlovrenko. Čeprav so nama nudili tudi laško pivo! Ter se na koncu še posladkala s skutinimi narastkom s pomarančami v lahki jogurtovi omaki.

V vsej tej štajerski zgodbi je (bila) le drobna napaka. Do Štajerca sva se morala peljati čez ne-mejo, vse do Gradca, kjer imata vinarja in brata Polz vinofakturo ter restavracijo Steirer. Izbrala s sva štajerski tapas, majhne prigrizke velikih jedi.

Sobota
"Se boš pokril še s koco?" je vprašala, preden je ugasnila luč. "Mrzlo je…"

"Fantov ne zebe!" sem odgovoril in že zaspal.

Čez nekaj ur, ko je bila zunaj še tema, sem kolena stisnil čisto pod brado, zvil roke na prsih in stisnil zobe, da je šklepetanje ne bi prebudilo. A kaj bi mraz, saj sem užival v moški (fantovski!) trmi in upal, da bo do budilke minila še cela večnost.

"Te je kaj zeblo," je bilo prvo vprašanje, ko se je naspano pretegnila.

"No, ja…" nisem upal lagati, saj sem bil še vedno kepa.

"Mene pa nič," je bila še bolj zadovoljna. "Kaj pa se nisi pokril. Saj sem te vprašala…"

"Fanti se ne pokrivamo," sem nadaljeval sinočnji odgovor. "Fanti se raje pogrejemo," in sem zlezel pod njeno toploto.

Včasih je trma pač nujna. Še posebej, ko se bliža Zlata lisica in je mraz dobrodošel. Pa čeprav zebe v noge. Zato, kako sem bil vesel, ko sem na policah ugledal napis: "Vas zebe? Nič več!"

Ker ni bilo prej priložnosti, sem šel na nočno smuko. S starimi smučarskimi čevlji, vendar z novimi vložki v notranjih čevljih. Vložki so povezani s ploskim kablom, ki sem ga speljal zadaj, med notranjim in zunanjim čevljem do vrha "pancerja". Tam sem na vsak čevelj nataknil majhen akumulatorski vložek s stikalom 1, 2, 3. Ena je normalna telesna temperatura, dve 45 stopinj in tri 70 (opekline). Tako oborožen sem se pognal v dolino. In res me ni več zeblo! Nastopila je, namreč, odjuga. Zlata lisica se bliža.

Nedelja
Novinarska konferenca snežnega kontrolorja FIS po ogledu proge. Filip je prišel z vrtalnim strojem! Že več kot 50 let ga ni izpustil. Naučil me je smučati, voziti avto in biti vztrajen. Noben drugi organizator svetovnega pokala nima takšnega kontrolorja, ki je na progi od prvega dne, torej že dobre tri tedne, in ki toliko ve o snegu in progi, ki jo potrebujejo vrhunski smučarji.

Ona zanj. "V letošnjem letu puščam na krožniku…" ji je zaupal svojo 2008 zaobljubo pred kosilom.

"Novi jedilni list za Rožmarin pripravljam, pa sem skuhala kar dvojne testenine, da mi poveš, če so dobre."

Torej se je vrgel na delo.

"Misliš, da sta dve kremasti omaki preveč?" jo je zaskrbelo.
Peresniki, ki so se v sredici še rahlo upirali, so bili prekriti s plastjo omake, ki jo je raztopil maskarpone. Oprijemali so se jih tanki in podolgovati rumeni in svetlo zeleni listi nežnega in mehkega pora. Na vrhu pa so okusu poveljevale palčke pikantne paprikaste salame, ki se je pražila skupaj s porom.

Fuži pa so kar plavali, toliko omake je spustil mladi kozji sir, da je žlica zamenjala vilice, nanjo pa so se ujeli še veliki bleki v olju pobarvanega vitlofa in velike polovice orehovih sredic, ki jih je temneje obarvalo sončenje v pečici.

"Hvala!" je rekla, ko je odložil vilice.

Prestrašil se je. Ni (dovolj) hvalil že med jedjo? Zakaj je moral do konca polizati, namesto da bi ji prej čestital s poljubom? Le kaj je (spet) ušpičil?

"Ker mi ne bo treba pomivati tvojega krožnika…" se je zasmejala.
Jedi so, torej, izbrane! Gostje lahko pridejo. Rad Dobrojem se rad žrtvuje za vas.

Fuži s kozjim sirom, orehi in belgijskim radičem (vitlofom). Za 4 osebe: 150 g svežega kozjega sira, 80 g orehov, 200 g belgijskega radiča, 1 šalotka (30 g), 30 g masla, 200 ml sladke smetane, 200 ml piščančje juhe, 2 žlici (20 ml) olivnega olja.

Orehe je opražila v  pečici na 150 stopinj. Sir je narezala na kocke. Sesekljano šalotko je opražila na maslu, dolila sladko smetano in juho ter zavrela. Dodala je kozji sir in ga med mešanjem raztopila.

Belgijski radič je narezala na 2 cm velike trakove in ga opražila na olju ter začinila s soljo in poprom.

Al dente kuhane fuže je dobro premešala z omako. Na krožniku je nanje v krog naložila pečene orehe in v sredino dala kupček pečenega vitlofa.

Ponedeljek
Dovolj je bilo praznikov! Začnimo spet s polno paro! Najprej mejli, seveda. Več časa mi vzamejo vsak dan kot hrana… Potem Zlata lisica. V soboto je tekma, za bilten pa še ni vseh oglasov. "Že pošiljajo," obljublja s telefonom v rokah Srečko. "Kje so lanske fotke," sprašujem Ferenca, ki ga naenkrat, vsak s svojim problemom, bombardira petnajst ljudi. Nataša ni nič na boljšem, vsak se želi akreditirati, vsak misli, da je najbolj pomemben, vsak hoče biti v šotoru, kot da tekma ni na snegu. Če nas opazuje kdo od zunaj, ki ne ve, da je tako že 45 let, si misli: "Ti ne bodo spravili tekme do konca zime skupaj."

Marko in Robert sta povabila na kosilo. Zadovoljna sta z letino, kar pomeni, da se Slovenci vedno bolj zavedamo, da je tudi pravna zaščita zelo pomembna. Od rib je bil najboljši Valdhubrov renski rizling.
Martin piše scenarij za SU Gala, ki bo prihodnjo soboto na Dunaju. "Finale je zlati prstan, toda edini dobitnik ne prihaja," me je pognal v prepričevanje proti Črni Gori, da sem uporabil pot preko Sarajeva. Zdenko je prstan dobil lani, zato ve, kako velika čast je to, ko ti ploska tisoč uspešnih ljudi. "Odločil se je, da pride, čeprav je bolan," mi je sporočil najprej uspešen rezultat. Potem pa še: "Potni list mu velja le še mesec dni, zato mu ne bodo dali vize!" Na pomoč sem poklical Jasno. "Kako je?" sem začel z ovinki. "Super," se je pohvalila, pravkar sem nehala vijugati in grem zdaj v savno." Joj, pozabil sem, da je na smučanju v Bolgariji. Čeprav bi se Borovca še lahko spomnil, saj sem bil tam nekoč prvi na svetu. V veleslalomu. Med novinarji, seveda… Zavrtel sem še Marijano. Toda: "Uroš, pri nas je danes božič…" Joj, tudi to sem pozabil.

Seveda, če pa je spet pozvonilo. Jožeta iz revije Vino je zanimalo, katero vino najpogosteje pijem. "Nobenega… Vedno nekaj drugega. Če pa jih je toliko…" Leta 2008 bom bolj zvest Štajercem.

Telefon pa je bil še kar poskočen. Čeprav je zunaj začelo kapljati. "Gorazd me je klical iz operacijske sobe. Ahilova tetiva je šla!" Šest dni pred tekmo smo ostali brez vodje tekmovanja! Drugi Gorazd, tudi bivši smučar, pa brez sogovornika v večerni športni - enourni! - oddaji… Upam, da sem ga dostojno zamenjal. Sicer pa je bila glavna tako Katja. Po njenem drugem mestu na 32. Zlati lisici Maribor še čaka domačo zmago. No ja, tudi kakšna olimpijska medalja bi ponovno prav prišla.

Torek
Ko se vsa Slovenija začne spraševati: "Kaj lisica bo?", moram pozabiti na Safe in hrano, ter začeti ponavljati: "Zakaj je pa ne bi bilo?! Če pa je proga že odlično pripravljena! Če pa nam odjuga nič ne more! Če pa bomo spet naredili najboljšo tekmo! Če pa Zlata lisica vedno - je!"
Radio Trbovlje me je ulovil že navsezgodaj, pa čeprav sem v gosti megli komaj našel do Ljubljane. Za radio Ptuj sem se raje ustavil, saj so začeli ptiči pešačiti. Ko je poklical radio Ekspres, sem njemu v čast spet pritisnil, toda vseeno me je na TV paprika prehitel - kuhar! Iz Mane. In še nek, kot mi je rekla Barbra, selebriti, ki pa ga nisem poznal. Seveda, če pa nimam televizije. Sem pa zato lahko napudran v studiu poslušal, kako se skuha ričota z radičem in panceto.

Tako sem se zamaknil v kuharijo, da sem že iskal recept, kaj bom sam naredil z ječmenom (govorili so o ričetu, jedi, a ker so glavno sestavino namakali čez noč, sem sklepal, da ne gre za ješprenj), ko me bo Sanja izprašala. Ona pa: "No, bo ali ne bo Zlata lisica?!"

On zanjo. Ječmenova ričota. Za 4 osebe: 300 g ječmena, 1 majhna čebula, 1 koren, 1 bučka, 1 majhna rdeča paprika, 100 g zelene, 2 žlici olivnega olja, 4 cl belega vina, 500 ml zelenjavne juhe, 1 žlica sesekljanega peteršilja, pol žličke posušenega majarona, 20 g masla, poper.

Ječmen je namočil preko noči v mrzli vodi. Sesekljal je olupljeno čebulo in vso očiščeno zelenjavo narezal na zelo drobne kocke.
V posodi je segrel olje in čebulo stekleno opražil. Dodal je narezano zelenjavo, malce popražil, dodal odcejeni ječmen, potresel z majaronom in zalil z vinom ter kuhal toliko časa, da je vino skoraj v celoti povrelo.

Dolil je malo vroče juhe, jo med mešanjem na srednji vročini pokuhal in tako ponavljal postopek dolivanja tekočine, da je bil ječmen kuhan al dente. Na koncu je v ričoto zamešal maslo in peteršilj.

Spet v Mariboru je spet posijalo sonce. Zato sem druge novinarske želje preusmeril k Marku, ki se mi je zahvalil: "Dobro si me potunkal!" Tako se kalijo bodoči vodje tekmovanja.

Zato pa niso potunkali mene v Kapitalovem repro studiu. Če ne bi bilo njih - trije Meki pa Igor, Boštjan in Toni, s podporo Srečka in Robija, so v treh urah nadoknadili mojo štirinajstdnevno zamudo -, lisice ne bi bilo… Brez biltena, vendar, ni tekmovanja… V njem, namreč, pet dni pred tekmo, piše, kje se morajo tekmovalke prijaviti za nastop… In, seveda, spisek Brez njih ni Zlate lisice! Od 64 strani je 58 strani oglasov! Spet smo zmagali!

Proslavila sva v Rožmarinu. Prvič letos, v gostilni, ki je bila lani še (tudi) najina. "Kaj gre z jedilnika?" sem jo vprašal. "Telečji stejk!" je vedela, da po napornem dnevu potrebujem svežo kri.

"Dragi stejk! Obdržal te bom v lepem spominu, z mehko krompirjevo kremo s sirom, na kateri si ležal, in istrskimi črnimi tartufi, ki so te pokrivali, vred!" sem se poslovil od njega.

"V majhnih stvareh je uspeh," pa sem se zvečer, na zadnji lisičini seji pred tekmo strinjal z generalnim sekretarjem, ki je želel iz nas iztisniti še zadnji finiš. Saj zaradi hrenove pene na karpaču rdeče pese, majhne predjedi, je bil tudi stejk še boljši… "Postavili smo si zelo visoke standarde, zato moramo zdaj iztisniti zadnje atome! Razmislite, kaj bi se dalo narediti še boljše, da bomo v nedeljo ob 17. uri vsi veseli v šotoru," je govoril general in dal besedo pribočnikom.

Protokol: "Pol vlade prihaja, 8 ministrov, 125 oseb na najvišjem nivoju!"
Press: "35 tujih novinarskih hiš, 55 slovenskih, nekaj čez 200 novinarjev, a še se prijavljajo!"

Namestitev: "Le za Nemke še iščemo "širaum"!"

Varnost: "Navezali smo stike z vsemi vodji varnostnih služb pri državnem protokolu!"

Redarji: "Mi smo zdaj informatorji, v skladu z zakonom!"

Obisk: "Tako klavrno ni bilo zadnjih 25 let…"

Pomočnik vodje tekmovanja: "Dobro sem noter padel… Gorazd bo OK, vsi njegovi pa imamo vse pod kontrolo."

A dneva še ni bilo konec. Doma so bile Rože & vrt. "Sta videla, za februarsko številko sem že najavil vajin vrt," mi je Stane potrdil, da ko enkrat prideš medijem v roke, te ne izpustijo več tako hitro.

Sreda
Kljub megli in lisičji novinarski konferenci v hotelu Arena sva s Stankom našla v Zagreb. Mimogrede smo v okviru Safe servisa pognali v dir dva nova produkta in mimojede ob halo pici proslavili diplomo Brankine hčerke na budimpeštanski fakulteti.

Ja, četudi rad (le) dobro ješ, se ti včasih zgodi kaj tako (pica) strašnega… Nič čudnega, da se mi je tako mudilo v njen objem.
"Zdravo, cmok, cmok, zmenjena sem, pa pa…" pa se je mudilo njej.
"Počaaaakaaaj! Kaj pa večerja? Lačen sem!" a je že ni bilo več.

On zanj. Pražena vrečka. Iskal je po shrambi, iskal je po hladilnikih, vrtel je njeno številko (a se ni oglasila), komaj je zadrževal solze, tako da je objokoval svojo usodo, ko jo je končno našel. Vrečko! V ponvi je segrel tri osminke litra vode, vmešal vanjo vsebino vrečke, mešal tako dolgo (5 minut), da je vsebina popila vodo, prilil žlico arašidovega olja (!) in pražil eno minuto. Izbral je najlepši (globoki) krožnik, vsul vanj opraženo vsebino vrečke, se založil s časopisi in kozarcem vina ter začel uživati samski večer.








Preberite tudi:

Pomladni Teden restavracij: 11. - 20. marec

Teden restavracij jesen 2015

Teden restavracij 2015, 2. del

Nekaj o kranjski klobasi

5. SladoLent na Festivalu Lent

SladoLent 2015: 27 chefov v devetih večerih

Teden restavracij: več kot 34.000 gostov!

Teden restavracij 2015 - pomlad

Teden restavracij 2015: v znamenju nove slovenske kuhinje

Slovenske gostilne so iz leta v leto boljše. Preverjeno!

Jesenski Teden restavracij: več kot 30.000 gostov!

Teden restavracij od 18. do 26.oktobra

4. SladoLent: že po polovici rekorden!

4. SladoLent: 37 chefov, 79 jedi, 32 vin

4. SladoLent: 16 dni vrhunskega street fooda

Od burgerjev do mišelink: ameriška hrana na zahodni obali

Šola okusov: vse iz ostankov

Pizza - ta je ta prava

Končno: žar 2014!

Teden restavracij: 100 menijev, 69 chefov, 14 evrov

Teden restavracij letos dvakrat!

Kulinarično leto 2013 - Nedelovi sončki

Vinsko izletništvo med Napo in Sonomo v Kaliforniji

Zapiski TR 2013: najboljši odmevi

Dobre jedi za 13 evrov

Teden restavracij: ne na slepo

Teden restavracij 2013, 12. do 20. oktober

Teden restavracij od 12. - 20. oktobra 2013

3. SladoLent: program, chefi in jedi

SladoLent: 15 vinarjev, 30 vin

3. SladoLent: 16 dni, 34 chefov

JRE ima že 13 članov

Oranžna energija na Obali

Štajerska pomlad, končno!

Slovenski Teden restavracij maja 2013

Izbor Nedelovih gostiln 2013

Cook it raw: Ana Roš, prva in edina

Kumparička- slovensko-hrvaški kozji sir iz Istre

SladoLent: 5.000 obiskovalcev v 16 dneh

SladoLent: Pri Florjanu, Panorama in VSGT

SladoLent: Vila Bled, Promenada in 1906

SladoLent: Hiša Franko, Mahorčič, Livada Prestige

SladoLent: Mak, Dam, Novi svet

SladoLent: Maxim, Jezeršek, Betnava

SladoLent: Maxim, Rajh, Arena

SladoLent: Novak, Na gradu, Rajh

SladoLent: Pavus, Novak, Na gradu

SladoLent: Pavus, Zemono, Danilo

SladoLent: Habakuk, Arena, Rožmarin

SladoLent: Habakuk, Mak, Betnava

SladoLent: JB, Debeluh, Krištof

Avtorski street food z Lenta

Promenada slovenskih chefov

Teden restavracij – dan potem

Gourmet pod vedrim nebom

Leta '12, od 12. maja: 12 menijev za 12 evrov!

Oranžna (vinska) revolucija

Prestolnica okusov in Kozarec dobrega vina

24 ur na Dunaju

Vinsko jadranje Split – Hvar – Korčula – Vis – Split

Vedno bolj zlate istrske oljke

Belo ali rdeče? Ne, oranžno!

Omleta z brusnicami z Železničarskega doma

Dva (nova) lokala in dve (stari) opravičili

V letu 2012 bom …

Veliko vonja, malo okusa

Naši in tuji vinarji iščejo trg

Le Cordon Bleu

Tradicionalna slovenska kuhinja - 20 najboljših

O sončkih in še čez

Izbor Nedelovih gostiln 2012

Prehranjevanje kot igra raziskovanja

Ko zadiši iz domače pečice

Jej dobro in zdravo, jej sezonsko in lokalno

Utrgajte si paradižnik!

Rad dobro jedel.bi

SladoLent: kdaj bo spet?

SladoLent, kulinarična predstava na mariborskih Benetkah

Ljubezenske izjave na prtičkih pintxosov

Prestolnica okusov

Tudi v Mariboru se premika...

Kuharjev prestop

Ne le razlika v ceni

Dolgi ponedeljek

O ocenjevalcu

O slovenskih chefih

O gostilničarjih

O cenah v slovenskih gostilnah

O natakarjih

O novi slovenski kuhinji

Okusno 2011

Izbor Nedelovih gostiln 2011

Istrska jesen

Kuharski spektakel

Naši Robuchoni

Pa četudi ni vedno gostilna

Dunajski in zos

Piknik in Ljubljana

Hi-tec v kuhinji

Zasluži si!

Kulinarična transverzala

Chefi in vinarji

Preprosto, a posebno

Na svidenje, šparglji

Jejte dobro!

S poreklom

Ko zadiši

Naj nekaj ostane

Kje so polpeti?

Eksperimentalno

Še kar mavrahi

Zdaj pa na kolo!

Po veliki noči

Veliko šunko in lepe pirhe!

V gostilni Pri čunti

Neprimerljive cenovne primerjave

Deset Štajercev

Vroča jed le na toplem krožniku

Kdo kuha? Oba!

Smuka zlakotni

Pod chefovim nadzorom

Po jutru se dan pozna

Dobrojedov dnevnik 51, 52-09

Dobrojedov dnevnik 50-09

Dobrojedov dnevnik 49-09

Dobrojedov dnevnik 48-09

Dobrojedov dnevnik 47-09

Dobrojedov dnevnik 46-09

Dobrojedov dnevnik 44,45-09

Dobrojedov dnevnik 43-09

Dobrojedov dnevnik 42-09

Dobrojedov dnevnik 41-09

Dobrojedov dnevnik 40-09

Dobrojedov dnevnik 39-09

Dobrojedov dnevnik 38-09

Dobrojedov dnevnik 37-09

Dobrojedov dnevnik 36-09

Dobrojedov dnevnik 35-09

Dobrojedov dnevnik 34-09

Dobrojedov dnevnik 33-09

Dobrojedov dnevnik 32-09

Dobrojedov dnevnik 31-09

Dobrojedov dnevnik 30-09

Dobrojedov dnevnik 29-09

Dobrojedov dnevnik 26,27,28-09

Dobrojedov dnevnik 25-09

Dobrojedov dnevnik 24-09

Dobrojedov dnevnik 23-09

Dobrojedov dnevnik 22-09

Dobrojedov dnevnik 21-09

Dobrojedov dnevnik 20-09

Dobrojedov dnevnik 19-09

Dobrojedov dnevnik 18-09

Dobrojedov dnevnik 17-09

Dobrojedov dnevnik 16-09

Dobrojedov dnevnik 15-09

Dobrojedov dnevnik 14-09

Dobrojedov dnevnik 13-09

Dobrojedov dnevnik 12-09

Dobrojedov dnevnik, 11-09

Dobrojedov dnevnik, 10-09

Dobrojedov dnevnik 33

Dobrojedov dnevnik 32

Dobrojedov dnevnik 31

Dobrojedov dnevnik 30

Dobrojedov dnevnik 29

Dobrojedov dnevnik 28

Dobrojedov dnevnik 27

Dobrojedov dnevnik 26

Dobrojedov dnevnik 25

Dobrojedov dnevnik 24

Dobrojedov dnevnik 23

Dobrojedov dnevnik 22

Dobrojedov dnevnik 21

Dobrojedov dnevnik 20

Dobrojedov dnevnik 19

Dobrojedov dnevnik 18

Dobrojedov dnevnik 17

Dobrojedov dnevnik 16

Dobrojedov dnevnik 15

Dobrojedov dnevnik 14

Dobrojedov dnevnik 13

Dobrojedov dnevnik 12

Dobrojedov dnevnik 11

Dobrojedov dnevnik 10

Dobrojedov dnevnik 9

Dobrojedov dnevnik 8

Dobrojedov dnevnik 6

Dobrojedov dnevnik 5

Dobrojedov dnevnik 4

Dobrojedov dnevnik 3

Dobrojedov dnevnik 2

Dobrojedov dnevnik 1

Filetiran ribji trend 10. del

Zrezek v obleki 9. del

Pozdrav iz kuhinje 8. del

Curry namesto golaža 7. del

6 hodov za 6 prijateljev 6. del

V Istro po in na tartufe! 5. del

Le človek je za mizo 4. del

Martin Krpan je znova v modi 3. del

Špageti ne marajo bolonjeze 2. del

Nogometaš za 30 funtov 1. del

   
Copyright (c) Rad dobrojem - TeND