Preusmerjeni boste na vivi.si
3
Iskalnik          
  

 



impressum 

Prijava na Dobre Novice
    pišite rad dobrojem
 
Rad Dobrojem na Facebooku

TYPO3 izdelava spletnih strani

 
Vinsko izletništvo med Napo in Sonomo v Kaliforniji
09.12.2013

Nekaj hektarjev travnika se je čez noč spremenilo v festival paradižnika z več kot sto vrstami iz pozabe rešenih starodavnih sort, belih, rdečih, zelenih, rumenih, celo črnih sočnih sadežev vseh oblik, le trgovsko-pravilnih ne, nekaj sto gostilnami iz Sonome, ki so ponujale vse iz paradižnikov, od burgerjev in pizz do sladic ter vrhunskega finger fooda, nekaj deset tisoč obiskovalci, ki so jedli, pili in se veselili, kot da v Evropi ne bi bilo krize, Kalifornija pa ne bi bila najbolj zadolžena ameriška država, in le z enim vinarjem, ki je tudi posodil svoje skrbno negovano posestvo za tradicionalni Heirloom Tomato Festival. Na vseh steklenicah je pisalo le Kendall-Jackson. Že kdaj slišali? Pa čeprav gre za eno največjih vinskih zgodb na svetu!


Namakanje - kljub ugodni mikro klimi ni ničesar prepuščeno slučaju


 Siri in vino in narava, ki je radodarna do trte


Partake - najprej vino, potem hrana


Napa, svetovno znana vinska dežela



Kako malo vemo o kalifornijskih vinih! Vemo, da obstajata Napa in Sonoma, da pa je zraven tudi Ruska reka, pa je že presenečenje. Slišali smo že za Grgića, videli na razglednici ”mavzolej” Opus one in tudi Robert Mondavi je (bil) baje vinar. Pravzaprav, še največ kalifornijskih vin smo užili med smehom ob gledanju uspešnice Sideways (Stranpota) … Od takrat (2004) tudi pri nas chardonnay ni več tako moden in vino ni več ”barik”. ”Ne sovražim chardonnaya, sovražim le to, ker ga delajo tako v lesu in z biološkim razkisom,” nas je naučil nevrotični vinoljub Miles in nam odkril vinsko Kalifornijo.

A to s chardonnayem se je začelo pravzaprav 1982, ko je Jess Jackson rekel: ”Hočem delati izjemna vina!” Potem je postal eden največjih neodvisnih, družinskih vinarjev na svetu! Veliki boom chardonnaya v ZDA gre na račun tega klasičnega ameriškega self-made poslovneža, bivšega policista in odvetnika. Dvajset let je bil Kendall-Jackson najbolj popularen chardonnay v ZDA, toda Jess se s tem ni zadovoljil. Ko so drugi pili njegov chardonnay, je on kupoval vinograde, vinske kleti, vinska podjetja, najprej v Sonomi, potem po vsej Kaliforniji, nato še po Evropi. Spisek posestev in blagovnih znamk je klasična ameriška zgodba o uspehu: Kendall-Jackson Wine Estates, Cambria, Stonestreet, Edmeades, La Crema, Cardinale, Lokoya, Hartford Family Winery, Vérité, Carmel Road, Murphy-Goode, La Jota, Freemark Abbey, Byron Estates, Arrowood v ZDA, Chateau Lassegue v Franciji, Tenuta di Arceno v Italiji, Yangarra v Avstraliji in Calina v Čilu. Začel pa je s 40 hektarji hrušk in orehov! V Sloveniji KJ vina in blagovne znamke prodaja eVino.

Radi so tam

Cardinale je vinsko posestvo v vinski dolini Napa z debelimi zidovi, velikimi sobanami, žlahtnim lesom in pogledom na tri planinske skupine, ki tamkajšnjemu grozdju krojijo karakter. Pokrajino med hribi, ki imajo pred seboj San Pablo morski zaliv, za seboj pa Deželo jezer, je nekdo ustvaril, očitno, zgolj zaradi vina. Bolj idealno se ne da, saj je vsako posestvo veliko kot ena od slovenskih vinskih dežel, pa vendar jih druži le cesta, ki od mesta Napa do Calistoge vodi vinske turiste med nekaj sto vinskimi posestvi. Dolgi drevoredi vabijo do svetovno znanih vinskih blagovnih znamk, zato se najin gostitelj Dale Cullins, vinski učitelj po poklicu, ni šalil, ko je priznal: ”Nam je všeč! Radi smo tukaj …” Popeljal naju je na balkon, pod katerim so na traktorju iz majhnih gajbic prebirali nabrekle črne grozde, in se razgovoril o simfoniji Nape. ”Cardinalov winemaker Chris Carpenter ljubi vino in glasbo, zato so takšna tudi njegova vina. Pa saj imamo tukaj naokrog res pravi orkester, vsaka planina je en instrument.” Nato je, še pred suito, presenetil v usnjenih foteljih, ko smo imeli v rokah že debele kelihe, ki so čakali gozdno jagodičevje in krepke tanine, s sauvignonom. ”Terroire style,” je pojasnil učitelj, ”da ovinimo grla …” Začetek je bil avstrijsko-južnoštajerski, pookus slovensko-primorski … Dokaz, kako jih ima narava rada: medtem ko jih zanimajo predvsem rdeča vina, jim kar mimogrede zrastejo sredi nizko valovitih goric takšni travniki svežine.

Potem je bila Entrada, velika uganka. Kaj še lahko sledi? Letniki so bili 2010, toda vina ne več pubertetna. Naslednji merlot je ob okusu ponudil tudi veliko teksture. Cardinale so začeli tržiti v poznih 90-ih, ko je bil povsod naokrog le chardonnay, ”toda mi smo hoteli cabernet sauvignon!” Zdaj imajo le francoske hrastove sode in v 85 odstotkih vsako leto nove. Vino v njih zori 22 mesecev, da dobi žametno strukturo, ki mu daje resnost in eleganco. To so vse velika vina, ki imajo tudi veliko ceno. Majhni pridelki, nobenih grobosti in zelenih pečk, le zelo zrelo grozdje in blendi, rezi, ki jim večinski cabernet daje telo, manjšinski merlot pa mehkobo.

Škoda, da je ura kazala šele zajtrk in da je bila do naslednje vinske utrdbe avtomobilska vožnja mimo strogih šerifov. Še nikoli nisem izpljunil toliko evrov v odlivni kozarec in še nikoli nisem imel usta še za večerjo tako polna jutranjih grozdov. ”To so planinska vina,” je pojasnil gostitelj, ”jagode so manjše, zato pa je intenzivnost sortnosti večja.” Čeprav si pri tem pomagajo tudi s hlajenjem. ”Nočemo spontane fermentacije, hočemo več arome.”

Ko sem po ustih vrtel 96 Parkerjevih točk v črni steklenici, brez etikete, zgolj z zlatim napisom Cardinale, in jih potem z jutranjim obžalovanjem izpljunil, sem preračunaval, koliki del je to od zgolj 600 zabojev ”garažne” produkcije vrhunskih cabernetov.

Pečke za moko in olja

Za spremljavo simfonijam so bile grozdne pečke v obliki krostinijev. Barbari Banke, soprogi lani preminulega Jessa Jacksona, ni dovolj, da upravlja svetovni vinski imperij in eno najbolj znanih in prestižnih ameriških konjušnic, pač pa v dobrodelne namene še trži in peče iz grozdnih pečk kruhe in peciva brez glutena!

Kalifornijska vinska zgodba je velik biznis. Dvomim, da je kdo uspel prešteti že vse vinarje in vsa posestva - štiri kalifornijske vinske regije, Severna, Osrednja, Južna obala ter Osrednja dolina, obsegajo več kot dvesto tisoč hektarjev vinogradov -, toda kamor prideš, so drugi že tam. Če nisi najavljen, si deležen požirka ob šanku, sicer pa izberi: ogled posestva, vodena vinska pokušina z gostiteljem, druženje vina s siri, poroka vin s chefovimi jedmi …? Večina posestev ima svoje klube navijačev in pivcev, ki so zato deležni popustov, posebnih povabil in izrednih polnitev. Štiri kozarci pokušine deset dolarjev, za člane kluba brezplačno … Ničesar ni prepuščeno slučajnosti, tam je formular in ga hitro izpolnite, potem pa pred vinsko pokušino še degustacija olj iz grozdnih pečk, iz chardonnaya je kot maslo, le brez holesterola, in test kruhov iz osmih različnih grozdnih mok.

Ameriški vinarji nimajo dolge zgodovine in nimajo starih graščin, zato nikjer ne pozabijo omeniti letnice 1976, ko so na slepi degustaciji kalifornijska vina sredi Francije prvič premagala stari svet. Posestvo Freemark Abbey je bilo na tisti pokušini zraven, edino z dvema vinoma, belim in rdečim. Radi so vinski pionirji; 1967. leta so med prvimi v klet postavili jeklene vinske tanke, razvili so prvi škropilni sistem proti zmrzali v Kaliforniji, med prvimi so začeli pridelovati vina iz posameznih leg … A ko so naju posedli za mizo, niso govorili o vinih, temveč o sirih. K plesnivemu kozjemu siru so, presenetljivo, ponudili svež sauvignon blanc, h kravjemu cheddarju, polnemu, zorjenemu, kar sladkemu, gorski zinfandel s skoraj 15 % alkohola.

Muza, radost, hrepenenje


Na drugem koncu Sonome drugi dan spet siri, toda drugačne zgodbe. Hartford je majhno, družinsko posestvo v hladnejši Russian river, zato so tamkajšnja vina bolj sadna, siri pa mlajši. A spet se je potrdilo staro pravilo vinskega izletništva: kar poskušaš neposredno pri vinarju, ima drugačen, boljši, okus! Zato, ker vsak gostitelj zna pripovedovati, ne zgolj točiti, ker ima vsaka etiketa družinsko zgodbo, ker ima vsako vino svojo ponosno ceno. Pri nas toliko ne gre v restavraciji, pri njih gre pri vinarju, chardonnay, z malo lesa, veliko jabolk, citrusov in mehlobe, od 45 do 65 dolarjev (odvisno od letnika), pinot noir, z meglene obale, še mlad in robat, od 50 do 90, zinfandel, iz starih trt, iz več vinogradov, z majhnim pridelkom, eleganten in poprast, od 38 do 55.

Zato vinsko izletništvo v Kaliforniji cveti. Česar si v restavraciji ne moreš privoščiti, lahko preizkusiš na degustaciji pri vinarju. Tudi pri takšnem, ki mu Parkerjev Vinski advokat redno podeljuje po 100 točk!

Veritéjeva zgodba se je začela na vinski zabavi, kjer sta se pri skupnih prijateljih srečala Pierre Seillan in Jess Jackson ”Želim Chateau Petrus!” je rekel Američan Francozu, ki pa se je začudil: ”Zakaj pa ne boljši?” Da uresniči obljubo, se je Seillan 1998. leta preselil v Kalifornijo in Američanom razložil, kaj pomeni beseda vigneron. Dotlej so pri njih eni delali v vinogradu, drugi pa v kleti. ”Pierre je tukajšnji zemlji in mikro klimi omogočil, da sta spregovorila v njegovih vinih,” je Veritejevega avtorja opisal najin vinski gostitelj Dale Cullins.

Je, torej, res boljši? Ne vem, Petrusa še nisem imel čast spoznati, a najbrž boljšega nektarja od Veriteja tudi še ne!

La Muse, merlot, je bil globoka inspiracija, ki se je z vsako kapljico še kar odpiral, z nežnostjo, ki je ostajala in grela. Je dobil ta letnik vseh 100 točk (2001, 2007, 2008)? In koliko je cena, če bi hotel eno steklenico posvojiti? Štiristo dolarjev, pri vinarju!

La Joie, cabernet sauvignon, 2003, “le” 95+ točk (letnika 2005 in 2007 po 100), a bi si takšno radost želel ves večer, četudi le v enem kozarcu, napolnjenem le do polovice. Vino za ves meni! Moč in finesa, veliko mineralnosti, nasmeh, ki ne usahne. In potem še Le Desir, cabernet franc, hrepenenje po Franciji, s karakterjem Sonome (100 točk 2007 in 2008).

Vinska igra z jedmi


V Partake by KJ sva začela na baru, z rizlingom z ostankom sladkorja. Nenavadno tudi za Kalifornijo. Nadaljevala pa s črnim kozarcem in testom. Dali so nama vinski list in rekli: ”Kaj je to?” Še zdaj imam v ustih travo, citruse, močno cvetico, rahlo grenkobo. Sauvignon, sem ustrelil ponosno. ”Ne, chardonnay!” je simpatična črnolasa someljejka bila vesela naslednje žrtve tega večera. ”Naši chardonnayi so lahko tudi takšni! Kot uvod v nocojšnji večer, na katerem se boste igrali z okusi.”

Potem je bila ena najbolj zanimivih porok, kar jih je v beležki profesionalnega kulinaričnega svata. V Partake so na jedilnem listu vina, na vinskem pa jedi … V valovih po tri so nama prinašali vina in k vsakemu spremljevalno jed. Majhne porcije, toda veliko valov. Kombiniranje je že po nekaj požirkih in vilicah postalo dobesedno noro, iskanje okusov bolj  zanimivo od esemesov, razhajanja bolj vesela od prerekanja, radovednost bolj pomembna od znanja. Na premajhni mizi s preveč krožniki in kozarci se je razvila kulinarična igra okusov, tekstur, idej, požirkov in grižljajev, med katero sva se med mešanjem, ujemanjem, raziskovanjem naučila več o lastnih občutkih kot o tujih vplivih. Kolikokrat nam je kakšno vino všeč le zato, ker tako pravijo drugi, kolikokrat k neki jedi pijemo le tisto, kar se spodobi …? Vasovanje K-J vin pri jedeh s podpisom Partakovih chefov razbija mite, predsodke, trende in pravljice. Poskusi sam! Sauvignon blanc s solato iz starih sort paradižnika, rizling s karameliziranim korenjem, čiliji in kokosom, modri pinot z zajčjo klobaso, vloženimi smokvami in grozdno mustardo, merlot z gojenimi gobami v sojini tempuri, cabernet sauvignon pa s pomfritom, ki se je čez noč namakal v rdečem vinu.

Prava zgodba

Na sredini je bil velik oder z ogledali, da je občinstvo lahko z vseh zornih kotov opazovalo igralce-kuharje pri delu. Povsod naokrog so bile stojnice, nekaj sto, s katerih je dišalo in vabilo. Na vsaki je bila velika škatla in ko je vanjo jedec spustil žeton, je kuhar udaril po velikem zvonu, da se je slišalo kot sredi Las Vegasa, ko se prikažeta sreča in jackpot. ”Kdor bo zbral največ žetonov, bo kuharski kralj do našega naslednjega, že 18. paradižnikovega festivala,” je pojasnila Carol Howard, mednarodna menedžerka Jackson Family Wines. ”V našem botaničnem vrtu tukaj na posestvu gojimo kar 175 starodavnih vrst paradižnikov, zato smo festival posvetili prav njim. Tako gostom lahko razkažemo posestvo, jim predstavimo zgodovino podjetja in družine, jim poučimo o pomenu združevanja vin s hrano, organiziramo tudi posebne seminarje in delavnice, predvsem pa se vsi skupaj imamo lepo.”

Ravno v tem je bila vinska Kalifornija za slovenskega vinopivca prijetno presenečenje. Vino je v Kaliforniji res zgodba! V Santa Rosi sva zvečer zavila v majhno vinoteko, ki je ponujala le vina okoliških manj znanih vinarjev. Ravno prav, da je lastnik o vsakem povedal veliko več kot bo kadarkoli vedel Google. Vino je bilo pravzaprav le izgovor, da je ob njem njegov prijatelj lahko igral na kitaro in da je on spoznal prva Slovenca v svojem baru. Čeprav tisti za šankom kozarcev niso držali za pecelj, je bila ob vsakem novem naročilu na mizi tudi nova spremljava jedi, ki ni bila dodana računu, in za popotnico sva dobila še cel kup prospektov in nasvetov, katere vse vinarje jutri zagotovo ne smeva zamuditi.











Preberite tudi:

Pomladni Teden restavracij: 11. - 20. marec

Teden restavracij jesen 2015

Teden restavracij 2015, 2. del

Nekaj o kranjski klobasi

5. SladoLent na Festivalu Lent

SladoLent 2015: 27 chefov v devetih večerih

Teden restavracij: več kot 34.000 gostov!

Teden restavracij 2015 - pomlad

Teden restavracij 2015: v znamenju nove slovenske kuhinje

Slovenske gostilne so iz leta v leto boljše. Preverjeno!

Jesenski Teden restavracij: več kot 30.000 gostov!

Teden restavracij od 18. do 26.oktobra

4. SladoLent: že po polovici rekorden!

4. SladoLent: 37 chefov, 79 jedi, 32 vin

4. SladoLent: 16 dni vrhunskega street fooda

Od burgerjev do mišelink: ameriška hrana na zahodni obali

Šola okusov: vse iz ostankov

Pizza - ta je ta prava

Končno: žar 2014!

Teden restavracij: 100 menijev, 69 chefov, 14 evrov

Teden restavracij letos dvakrat!

Kulinarično leto 2013 - Nedelovi sončki

Zapiski TR 2013: najboljši odmevi

Dobre jedi za 13 evrov

Teden restavracij: ne na slepo

Teden restavracij 2013, 12. do 20. oktober

Teden restavracij od 12. - 20. oktobra 2013

3. SladoLent: program, chefi in jedi

SladoLent: 15 vinarjev, 30 vin

3. SladoLent: 16 dni, 34 chefov

JRE ima že 13 članov

Oranžna energija na Obali

Štajerska pomlad, končno!

Slovenski Teden restavracij maja 2013

Izbor Nedelovih gostiln 2013

Cook it raw: Ana Roš, prva in edina

Kumparička- slovensko-hrvaški kozji sir iz Istre

SladoLent: 5.000 obiskovalcev v 16 dneh

SladoLent: Pri Florjanu, Panorama in VSGT

SladoLent: Vila Bled, Promenada in 1906

SladoLent: Hiša Franko, Mahorčič, Livada Prestige

SladoLent: Mak, Dam, Novi svet

SladoLent: Maxim, Jezeršek, Betnava

SladoLent: Maxim, Rajh, Arena

SladoLent: Novak, Na gradu, Rajh

SladoLent: Pavus, Novak, Na gradu

SladoLent: Pavus, Zemono, Danilo

SladoLent: Habakuk, Arena, Rožmarin

SladoLent: Habakuk, Mak, Betnava

SladoLent: JB, Debeluh, Krištof

Avtorski street food z Lenta

Promenada slovenskih chefov

Teden restavracij – dan potem

Gourmet pod vedrim nebom

Leta '12, od 12. maja: 12 menijev za 12 evrov!

Oranžna (vinska) revolucija

Prestolnica okusov in Kozarec dobrega vina

24 ur na Dunaju

Vinsko jadranje Split – Hvar – Korčula – Vis – Split

Vedno bolj zlate istrske oljke

Belo ali rdeče? Ne, oranžno!

Omleta z brusnicami z Železničarskega doma

Dva (nova) lokala in dve (stari) opravičili

V letu 2012 bom …

Veliko vonja, malo okusa

Naši in tuji vinarji iščejo trg

Le Cordon Bleu

Tradicionalna slovenska kuhinja - 20 najboljših

O sončkih in še čez

Izbor Nedelovih gostiln 2012

Prehranjevanje kot igra raziskovanja

Ko zadiši iz domače pečice

Jej dobro in zdravo, jej sezonsko in lokalno

Utrgajte si paradižnik!

Rad dobro jedel.bi

SladoLent: kdaj bo spet?

SladoLent, kulinarična predstava na mariborskih Benetkah

Ljubezenske izjave na prtičkih pintxosov

Prestolnica okusov

Tudi v Mariboru se premika...

Kuharjev prestop

Ne le razlika v ceni

Dolgi ponedeljek

O ocenjevalcu

O slovenskih chefih

O gostilničarjih

O cenah v slovenskih gostilnah

O natakarjih

O novi slovenski kuhinji

Okusno 2011

Izbor Nedelovih gostiln 2011

Istrska jesen

Kuharski spektakel

Naši Robuchoni

Pa četudi ni vedno gostilna

Dunajski in zos

Piknik in Ljubljana

Hi-tec v kuhinji

Zasluži si!

Kulinarična transverzala

Chefi in vinarji

Preprosto, a posebno

Na svidenje, šparglji

Jejte dobro!

S poreklom

Ko zadiši

Naj nekaj ostane

Kje so polpeti?

Eksperimentalno

Še kar mavrahi

Zdaj pa na kolo!

Po veliki noči

Veliko šunko in lepe pirhe!

V gostilni Pri čunti

Neprimerljive cenovne primerjave

Deset Štajercev

Vroča jed le na toplem krožniku

Kdo kuha? Oba!

Smuka zlakotni

Pod chefovim nadzorom

Po jutru se dan pozna

Dobrojedov dnevnik 51, 52-09

Dobrojedov dnevnik 50-09

Dobrojedov dnevnik 49-09

Dobrojedov dnevnik 48-09

Dobrojedov dnevnik 47-09

Dobrojedov dnevnik 46-09

Dobrojedov dnevnik 44,45-09

Dobrojedov dnevnik 43-09

Dobrojedov dnevnik 42-09

Dobrojedov dnevnik 41-09

Dobrojedov dnevnik 40-09

Dobrojedov dnevnik 39-09

Dobrojedov dnevnik 38-09

Dobrojedov dnevnik 37-09

Dobrojedov dnevnik 36-09

Dobrojedov dnevnik 35-09

Dobrojedov dnevnik 34-09

Dobrojedov dnevnik 33-09

Dobrojedov dnevnik 32-09

Dobrojedov dnevnik 31-09

Dobrojedov dnevnik 30-09

Dobrojedov dnevnik 29-09

Dobrojedov dnevnik 26,27,28-09

Dobrojedov dnevnik 25-09

Dobrojedov dnevnik 24-09

Dobrojedov dnevnik 23-09

Dobrojedov dnevnik 22-09

Dobrojedov dnevnik 21-09

Dobrojedov dnevnik 20-09

Dobrojedov dnevnik 19-09

Dobrojedov dnevnik 18-09

Dobrojedov dnevnik 17-09

Dobrojedov dnevnik 16-09

Dobrojedov dnevnik 15-09

Dobrojedov dnevnik 14-09

Dobrojedov dnevnik 13-09

Dobrojedov dnevnik 12-09

Dobrojedov dnevnik, 11-09

Dobrojedov dnevnik, 10-09

Dobrojedov dnevnik 33

Dobrojedov dnevnik 32

Dobrojedov dnevnik 31

Dobrojedov dnevnik 30

Dobrojedov dnevnik 29

Dobrojedov dnevnik 28

Dobrojedov dnevnik 27

Dobrojedov dnevnik 26

Dobrojedov dnevnik 25

Dobrojedov dnevnik 24

Dobrojedov dnevnik 23

Dobrojedov dnevnik 22

Dobrojedov dnevnik 21

Dobrojedov dnevnik 20

Dobrojedov dnevnik 19

Dobrojedov dnevnik 18

Dobrojedov dnevnik 17

Dobrojedov dnevnik 16

Dobrojedov dnevnik 15

Dobrojedov dnevnik 14

Dobrojedov dnevnik 13

Dobrojedov dnevnik 12

Dobrojedov dnevnik 11

Dobrojedov dnevnik 10

Dobrojedov dnevnik 9

Dobrojedov dnevnik 8

Dobrojedov dnevnik 7

Dobrojedov dnevnik 6

Dobrojedov dnevnik 5

Dobrojedov dnevnik 4

Dobrojedov dnevnik 3

Dobrojedov dnevnik 2

Dobrojedov dnevnik 1

Filetiran ribji trend 10. del

Zrezek v obleki 9. del

Pozdrav iz kuhinje 8. del

Curry namesto golaža 7. del

6 hodov za 6 prijateljev 6. del

V Istro po in na tartufe! 5. del

Le človek je za mizo 4. del

Martin Krpan je znova v modi 3. del

Špageti ne marajo bolonjeze 2. del

Nogometaš za 30 funtov 1. del

   
Copyright (c) Rad dobrojem - TeND