Dobrojedov dnevnik - Ocenjujemo za NeDelo

Oranžna (vinska) revolucija

23.04.2012

Prvi festival oranžnih vin, Izola, palača Manzioli, 43 vinarjev, 99 vin, 3 države – Ne barva, temveč filozofija in odnos do narave – Spisek oranžnih vin in vinarjev

”Drugače niti ne znam! Ker, že ko sem začel 1974. leta, sem tako delal.” V tej izjavi Branka Čotarja iz Gorjanskega na Krasu se ne skrivajo le tanke plasti kraške rodovitne zemlje, ki so jo morali nanositi v nizke globače, da so iz njih nastali majhni vinogradi, zato imajo njihovi lastniki poseben odnos do narave, ki vsako leto obrodi na trti, temveč tudi celotna filozofija vin, ki so si nadela ”četrto” barvo. A morda se jim ravno s tem dela tudi krivica, saj so ”oranžna vina” neprimerno več od oranžnih barvnih odtenkov v belih vinih kletarjenih po rdeče.

Zato je prvi festival oranžnih vin Orange wine v izolski palači Manzioli tudi tako imenitno uspel. Saj se je že prvič zbralo kar 43 vinarjev iz Slovenije, Hrvaške in Italije, ki so v pokušino ponudili kar 99 različnih oranžnih vinskih vzorcev, s čimer so dokazali, da oranžna vina niso moda, temveč – gibanje. ”Ne gre za barvo, temveč za naš odnos do narave,” temu pravi vinar Valter Mlečnik z Vipavskega.

Zato po svetu govorijo manj o barvi in več o vinski renesansi in naravnih, resničnih, organskih vinih. Zato pri takšnih vinih, ne gre le za prisotnost jagodnih kožic pri vretju tudi belih sort (maceracija), temveč še bolj za neprisotnost vsega tistega, kar iz najbolj naravne pijače vse bolj dela industrijski proizvod.

Na posebni delavnici v okviru festivala oranžnih vin v Izoli je prvi slovenski vinski biodinamik Aci Urbajs zato (tako) predstavil organska vina. ”Izvirajo lahko le iz kmetije, ki je organizem, sestavljen iz štirih kraljestev; v prvem so minerali, v drugem rastline, v tretjem živali in v četrtem človek. Vsi morajo delovati usklajeno, kot organi v telesu. Če je tako, vino dobi vse, kar potrebuje, iz mikroorganizmov, ki jih je na enem hektarju zemlje kar poldrugo tono, rastlin, živali in od človeka. V tem je simbioza.”

Rezultat podobne simbioze je bila tudi organizacija novega slovenskega vinskega festivala, ki je v izolski palači Manzioli našel odličen ambient, na trgu pred njo pa zvečer še prostor za prijetno druženje, kljub sonaravnosti dežja. Festival so organizirali koprski novinar Sašo Dravinec (Primorske novice), izolski vinar Bruno Zaro (vinska klet Zaro, vinski bar Manzioli) in dolenjski gostinec Boris Novak (Domačija Novak).

Festival Orange wine je dokazal, da so oranžna vina lahko tudi pomembna tržna niša oziroma priložnost Slovenije pri prodaji na svetovnih trgih. Gre pač za vina, pri katerih je kakovost izrazito pred količino, karakter pred všečnostjo in posebnost pred množičnostjo. Takšna vina so prepoznavna in zato v poplavi globalnih, podobnih, nizkocenovnih vin (barvno) vidna!
Čeprav se zaradi oranžnih vin med našimi in svetovnimi strokovnjaki še vedno krešejo mnenja, češ da gre za oksidirana, pokvarjena ali celo nezdrava vina, oranžni oštir Boris Novak iz Sadinje vasi vseeno ni izgubil stave. ”Stavim, da nikogar ne bo bolela glava!”

Oranžna vina in vinarji

Vipavska dolina: Batič, Šempas (angel belo 2009, zaria 2007, 2010), JNK, Šempas (zvrst Sv. Mihael 2006, jakot e 2006, rebula 2007), Mansus, Brje (klarnica 2009), Mlečnik, Bukovica (chardonnay 2006, 2007, rebula 2007), Slavček, Potok pri Dornberku (rebula 2007, sivi pinot 2009).
Brda: Blažič, Plešivo (rebula selekcija 2006, blaž belo 2006, sauvignonasse 2006), Brandulin, Plešivo (rebula 2006, belo 2007), Janko Štekar, Snežatno (rebula prilo 2006, pinot draga 2007, re piko 2007), Kabaj, Šlovrenc (amfora 2006, rebula 2009), Klinec, Medana (rebula 2009, malvazija 2009, gardelin 2009), Movia, Ceglo (lunar rebula 2007, 2008, lunar chardonnay 2008), Nando, Plešivo (rebula 2007, evgen belo 2008, jakot 2008).

Slovenska Istra: Čehovin, Hrvatini (kanarjola 2005, malvazija 2009), Gordia, Kolomban (malvazija 2008, 2009), Klabjan, Osp (malvazija 2006, 2007), Korenika & Moškon, Korte (malvazija paderno 2007), Rodica, Truške (malvazija natur 2005), Rojac, Gažon (stari d’or belo 2008, malvazija 2009), Steras, Šared (malvazija 2003, 2004), Zaro, Izola (malvazija 2007).

Kras: Čotar, Gorjansko (sauvignon 2006, malvazija 2007, vitovska 2008), Emil Tavčar, Kreplje (vitovska 2006, malvazija 2007), Fon, Brje pri Komnu (malvazija 2009, vitovska 2009, malvazija 4 stati 2010), Pietra – Marko Tavčar, Kreplje (malvazija 2009), Raspopovič, Dutovlje (malvazija 2006), Renčel, Dutovlje (cuvee 2008), Štemberger, Šepulje (chardonnay 2005, malvazija 2009, cuvee 2010).

Štajerska Slovenija: Srečko Šumenjak, Jakobski Dol (sivi pinot 2009), Keltis – Marjan Kelhar, Vrhovnica – Bizeljsko (cuvee extreme 2009), Aci Urbajs, Rifnik (organic anarchy 2009).

Hrvaška: Clai, Bijele zemlje, Istra (kanarjola 2005, malvazija 2009), Roxanich, Kozinožići, Istra (malvazija antica 2008, chardonnay milva 2008, ines bijeli 2008).

Italija: Borc Dodon – Montanar, Villa Vicentina, Furlanija (verduzzo friulano 2003, uis blancis 2006), Dario Prinčič, Oslavje, Collio (rebula 2005, sivi pinot 2009, jakot 2009), Franco Terpin, Valerišče, Collio (sialis pinot grigio 2006, sialis bianco 2006, jakot 2007), La Castellada, Oslavje, Collio (ribolla gialla 2007, bianco della castellada 2007, chardonnay 2007), Matej Škerlj, Salež, Carso (vitovska 2009), Paraschos, Bukovje, Collio (rebula 2008, kai 2009, sivi pinot 2009), Radikon, Oslavje, Collio (rebula 2006, oslavje 2006, jakot 2006), Škerk, Praprot, Carso (malvazija 2008, ograde 2009), Zidarich, Praprot, Carso (vitovska 2009, malvazija 2009, prulke 2009), Vodopivec, Koludrovca, carso (vitovska 2007), Damijan Podveršič, Gorica, Collio (kaplja 2008).