| O cenah v slovenskih gostilnah | | 24.01.2011 | Za nekatere je rop vsak račun, ki seže čez deset evrov, za druge vsaka jed, ki ni bila dobra. Iz Knjige Uroša Mencingerja Izbor Nedelovih gostiln 2011
|
"Za tako ceno se definitivno dobi drugje boljše!" Komentar po objavi ocene v Nedelu, ki bi ga mnogi podpisali. Šlo je za eno najboljših slovenskih gostiln. Hkrati pa je komentar sovpadal z obiskom v eni najcenejših slovenskih gostiln… Kosilo po sistemu kolikor hočeš na enem krožniku za 3,80 evra! Na isti (časopisni) strani pa kosilo, za katero sva dva plačala 150 evrov… Logično, da napišete pismo.
Saj si ni potrebno nabasati, da se tudi zložiti in precej manj, toda še vedno dovolj, da si na koncu (za 3,80) lepo sit. Tako sit kot si lahko na vsakem vogalu za 20 ali še več evrov. V tem je problem! Ker primerjamo neprimerljivo!
Pri nas so porušena kakovostna razmerja. V gostilnah, ki so za (največ) tri sončke, stanejo glavne jedi med 18 in 23 evri! V gostilnah, ki so za štiri sončke, pa med 12 in 17 evri… Če upoštevamo kuharjevo znanje (rezultat večletnega vajeništva v vrhunskih restavracijah po celem svetu), njegovih 30 in še več pomočnikov, ki kuhajo za 30 ali še manj gostov, polno vinsko klet, v kateri je več tisoč različnih vinskih etiket, vrhunske sestavine, ki imajo tudi dvajsetkrat višjo ceno od sestavin, ki so jih polni trgovski centri, in naložbo v stene, prte, kozarce, rože in imidž, je v tej knjigi najcenejši Le Calandre, kjer stane meni preko 200 evrov!
Prav temu razmerju - kakovost/cena - se v teh kriznih časih pri nas najslabše godi. Štiri majhni zvitki šunke s hrenovo peno na rženem kruhu stanejo 8,50 evra. Zraven bi moral biti še pečen paradižnik, a so ga zamenjali z razčetverjenim češnjevcem in dodali tri rezine paprike. Kreacija je bila sicer na kitajskem porcelanu, a v zvitke je bil zapičen peteršilj, seveda, gladek. Ker je šlo za predjed, so bili na srečo krožniki hladni. Toda, tudi pri topli predjedi! V 3,80 pa je bilo deset metrov grelnih posod, na katerih so bili naloženi krožniki, da so se ves čas greli. No ja, gostilne s šunkinimi zvitki v tej knjigi ni. So jo medtem že zaprli.
To pa je tudi najbolj pomembno v tej večni zgodbi o cenah. Vsak gre le tja, kjer ga ne bodo oropali. Za nekatere je rop vsak račun, ki seže čez deset evrov, za druge vsaka jed, ki ni bila dobra.
Zato je tudi tako pomembno znati izbrati pravo gostilno! Ne le denarnici primerno, temveč predvsem priložnosti primerno. Če gre za lakoto, jo je potrebno le potešiti. Toda, ker se moramo včasih tudi nagraditi, je obisk vrhunske restavracije neprimerno cenejši od nakupa prevelikega avtomobila. Sosedom lahko še vedno pošljemo mms.
|
|
|
