Na sidru v Červarju, na oradi v Vrsarju, na sprehodu v Grožnjanu, na pečenki v Krkavčah

Sprehod po Grožnjanu napolni s pozitivno energijo. Mrtvo vasico, ki gleda na vse štiri strani neba hrvaške Istre, so vzorčno obnovili. Kaj takega moramo v Sloveniji (Štanjel na Krasu, Šmartno v Goriških Brdih) šele narediti. Vse je ostalo staro, le življenje je novo, umetniške trgovine, ateljeji, galerije, vinske konobe in najnovejše, vinski bar, kavarna, galerija, energija: Kaya energy bar & design gallery. Torte nočejo biti kremaste, penaste, smetanove, raje so pite, sadne, jesenske. Vinska karta ima dovolj malvazij, da ve, kaj je v Istri najboljše. Kozarci so energijski in zvočni!! Vse, kar vidite, je dizajnersko, lahko kupite ali pa le uporabljate; sedite, ležite, gledate, prijemate.

Le v gostilno je v Grožnjanu potrebno s hriba navzdol. Boljše tako, saj vasica tako ostaja umetnikom in njihovim obiskovalcem, ponudba naokrog pa mami prav po toskansko. Nič čudnega, da je bilo v nedeljo opoldan pri Ninu in Almi (Astarea, Brtonigla) tako polno, da še Gogo, ki je prišel dobesedno iz morja, ni dobil prostora. Tudi pri Morganu malo naprej in malo na hribu, ni bilo sreče. Slednjega sva si zapomnila za kdaj drugič, saj so prti po francosko elegantni, diši pa po italijansko, čeprav je na krožniku največkrat boškarin. Je pa Franko Kozlovič tam našel tudi spremljavo svojemu polsuhemu svežemu muškatu: rižoto z bučo.

Sicer pa smo istrski izlet začeli pri Troštu (sliši tudi na ime Ilvo) v vrsarski marini. Rezanci s tartufi mu niso specialiteta, pač pa pljukanci s škampi. Gradele so v enem največjih kaminov v Istri, podobno veliki pa so tudi škampi. Dario iz Ulike je rekel, da jesenska ribja "trgatev" odlično rodi, a če mene vprašate bi divji oradi sijočih oči vseeno prej vzel iz pečice. Čeprav, zato je bil pa krompir še boljši.

Poslovilna večerja pa je bila za seboj; se pravi, vino na barki, lignji pa iz Ribarice v marini Červar. Banetov čoln je bil nagnjen na levo, on pa na obe strani, zato je žena in kuharica Janja priznala, da tokrat niso domači. Za moža pa: "Včasih se mora sprostiti!" In kaj na njeno izjavo porečete - ve?!

Nedeljsko iskanje proste mize po istrskih konobah smo sklenili na naši strani, za mejo takoj desno, 3,5 kilometra ob Dragonji, levo v hrib pod Krkavče. O Matičku in njegovi Kortini boste še brali!