Lahko skuhaš, da se izkažeš, a raje speci, pa četudi na žaru. Toda ne vse naenkrat, temveč kot - slow grill! Najprej nekaj penečega in mrzlega. Čeprav smo o tem že večkrat, ni nikoli preveč. Dajte penino včeraj v hladilnik, pol ure pred odpiranjem pa še v zamrzovalnik. Zraven ne komplicirajte, ker so v tem času dinje tako sladke. Medtem dobi žar pravo temperaturo. Za začetek piščanec, na ražnjiču, nekaj ur mariniran v sojini omaki in medu, s kurkumo in kajenskim poprom. Špilo v levo roko, v desno pa žlico, ker je za spremljavo - juha! Poleti, seveda, hladna, torej iz rumene paprike, na želeju malin. Zajemite globoko, kombinacija malin in paprike si to zasluži. Drugi hod klasika, toda pristna... Če je prebranac iz konzerve (Eta), kajmak s tržnice in lepinja iz Tuša, so lahko čevapčiči Ave. Skupaj so kot z Baščaršije! Tretji hod klasika 2, toda svinjska; rebrca, čez noč marinirana, s pekočo paradižnikovo omako. Takrat je že noč. Ni lepšega kot glodati v temi. Tak slow piknik se sladko zaključi s klasiko 3. Panakota… Toda jogurtova! S sladoledom kisle smetane, medu in zelišč! In z malinovo espumo! Zaslužila si je, da sem vam povedal. Logarska Lahko pa sedeš na kolo. Ker potem lahko poješ toliko s tako dobrim občutkom… Vremenska napoved je bila grozna, jutro je bilo mrzlo, oblaki so bili črni, na poti pa je ves čas deževalo. Toda v Lučah se je proti Logarski videlo modro nebo! Kakšna napaka, če bi verjela vremenoslovcem; dva dni bi slabe volje sedela doma, da se nama še kuhati ne bi ljubilo. Trava bi bila sicer vesela, midva pa bi izgubila 70 kilometrov, dve gostilni, planšarijo, masažo v Hiši sonca in dva dni. Od Luč do Logarske gre proti Savinji, torej navkreber, ne preveč, a dovolj, da se ogreješ za deset kilometrov do Rinke. Za okrepčilo kislo mleko, gobova juha, ajdovi žganci, sirovi štruklji z borovnicami. Kmalu v Mimojede. Nazaj je šlo kot na touru. Iz Luč po panoramski cesti (za kampom desno), zgolj 20 kilometrov, toda zato 8 strmo navzgor. Razgled, zrak in dolgi spust poplačajo trud. Če komu še ni dovolj, je še večji vzpon v Lučah levo, ob Lučnici na Podvolovljek, lahko tudi na Veliko planino. Če pa kdo še ne ve, kje je to… Tam, kjer so kravji pastirji še zmeraj leseni, brez žebljev in barve, kjer so travniki zeleni od domače gnojnice in krave debele od domačega mleka. Kjer je na vsakem odcepu kažipot: Turistična kmetija", na vsaki planoti napis: "Planšarija", na vsakem vrhu tabla: "Kislo mleko". Kjer je ob cesti zloženih toliko drv, da bo zagotovo dolga zima. Kjer je turistov polno, a ne tistih z dežnikom in sandali, pač pa v ribiških škornjih, kajakaški obleki in pohodniških čevljih. Kjer v knjigi vtisov piše v angleškem jeziku: "Najboljša gobova juha na svetu!" Sva si zvečer zaslužila, o čemer boste brali v Nedelu? | 
