|
Mlado vino
Če se po jutru dan pozna, potem to za vino ne velja. Pa ne, da bi bilo z mladimi vini novega letnika, ki še sploh ni doživel uradnega Martinovega krsta, kaj narobe. Prve pokušine so všečne in sortno raznolike. Če so v normalnih letnikih v mladih vinih le rane sorte, so v novem 2011 tudi presenečenja in eksperimenti. Letnik 2011 je takšen, da se da zgodnje vino narediti iz vsakega, tudi poznega, mošta in grozda. Toda, je to že tudi dovolj za – letnik stoletja?
| Koželjev 4. Festvina
Več kot 250 vin na bienalni predstavitvi vinske ponudbe Hiše dobrih vin Koželj v Galeriji Repanšek
| Družabno-dišeči traminec
Ženske ljubijo tramince, moški pa vinske pokušine, na katerih se zbere veliko žensk … V moški domeni pa je vseeno tudi pri vinih izstopala vinarka, Elena Walch iz Tramina.
| Oranžna vina
Uradno je vino belo, rdeče ali pa rose. Toda vedno več vinskih zgodb se vrti okrog – oranžnih vin. In pri tem slovenski prispevek sploh ni zanemarljiv. Z legendami naravnih vin s te in one strani meje smo šli na italijansko kosilo s hrvaškim (naravnim) vinom.
| Slovensko vino je boljše od slovenske hrane
V vsaki slovenski gostilni lahko pijemo dobro vino. Ne moremo pa ob vsakem dobrem slovenskem vinu dobro jesti. V tem je problem!
| Edi Simčič in Alma vista
Alma vista je nova prestižna blagovna znamka iz Brd. Toda, to ni vino! Alma vista je vinska vila!
| Marjan Simčič in Opoka
Marjan Simčič je dvajset let iskal, da je našel. "Nočem kompromisov," je rekel. "Želim se meriti z najboljšimi na svetu." In je ustvaril pri le 40 letih vrhunec. Opoko!
"To je ekstrem, največ, kar lahko naredim, cilj, ki sem mu vedno sledil."
| Apres ski kot žičnice 17. del
Smučarski vikend med kočami in brunaricami na snegu Mariborskega Pohorja je razkril, da med pohorskimi žičnicami in pohorsko gostinsko ponudbo ni velike razlike. Vse deluje! Toda na svetovnih smučiščih poznajo že kaj - boljšega.
| Kako daleč je do leta 2100? 16. del
V Mariboru pa res ni težko najti dobre gostilne! Vse svetovne kulinarične revije so polne reportaž o kulinaričnem totem mestu in njegovih z Michelinovimi zvezdicami, Gault-Millauovimi kapami in Dobrojedovimi kuhljami okronanih kuharjih, nova slovenska štajerska kuhinja pa je hit knjižnih polic po celem svetu. Včasih smo hodili dobro jest v Pariz, London, Barcelono, Tokio, danes pa v - Maribor!
| Na obisku v Burgundiji 3: najdražja vina Zlate obale 15. del
Narediti znamo. Kaj pa prodati? Kako se tržijo vina, da dosegajo najvišje cene na svetu, se lahko naučimo v Burgundiji, kako pa se prodajajo buče, da iz njih nastanejo celo torte, ki jih poštarji raznašajo po celem svetu, pa takoj čez mejo, v Gomilici!
| Na obisku v Burgundiji 2: Yves Chaley in prijatelji 14. del
Čez nekaj dni bomo vsi pili Prvi. Bužole! In spomladi nam bo k špargljem najbolje tekel šabli. Medtem ko sta si Beaujolais in Chablis, ki sta prav tako del Burgundije, izgradila svoj imidž, se drugi, ki nimajo grand cru leg, pa vseeno znajo delati odlična vina, raje sončijo v slavi burgundske Zlate obale (Cote d Or). Predvsem tisti na višjih legah. Tako visokih kot so štajerske. Naučimo se kaj od njih! Od Yvesa Chaleya, na primer.
| Na obisku v Burgundiji 1: terroir od vina do piščancev 13. del
Če želimo izboljšati svoj (gostinski) jedilnik, se moramo ozreti po boljših od nas. Najboljše, da kar po najboljših! In kdo je v kulinariki najboljši? Francozi, seveda! In katera pokrajina v Franciji kulinarično največ ponuja? Ne, to ni Provansa. Tudi ni Alzacija. Ali pa Bretanja. Niti Šampanja. Pač pa – Burgundija!
| |
|
|
|
