Iskalnik          
  

 



impressum 

Prijava na Dobre Novice
    pišite rad dobrojem
 
Rad Dobrojem na Facebooku

TYPO3 izdelava spletnih strani

 
Tujci prihajajo. Pogrnimo! 67. del
04.10.2006

O gostilni, ki vendarle je





Bil je prvi večer in ravno čas za večerjo. Kdo bo prvi gost, smo ugibali. Tisti, ki bo prvi, se bo zagotovo še večkrat vračal, smo načrtovali. Potem sta prišla. Nihče ju ni še nikoli videl. V mestu, v katerem se vsi poznamo! Mlada, najbrž pod trideset, držeč se za roke, najbrž fant in punca, in z govorico, ki je bila od daleč le: "Hva en av de...", najbrž tujca. Jedilni list v slovenščini ju sploh ni motil, saj sta se z natakarjem raje pogovarjala. Dobre volje, z veliko smeha in zaljubljenih pogledov sta spraznila vsak tri krožnike in skupaj steklenico vina. Slednjo sta naročila poznavalsko. Kot da jo poznata. "Karolina," je natakar brez težav razumel.

Po večerji sta zavila še v vinoteko, iz katere se je že slišala glasba. Za dolgo mizo, kjer so vsi gostje ena družba, sem ju vprašal: "Kako sta našla sem? Šele prvi večer imamo odprto. In vidva sta bila prva gosta!" Še bolj sta se zasmejala in še bolj veselo sta se pogovarjala. "Iz Norveške sva. Včeraj sva bila v Ljubljani, jutri greva na Dunaj. Čudovito je v Sloveniji. Še bova prišla, a ne sama, vsem svojim prijateljem bova pov edala. Sinoči sva odlično jedla pri Chez Ericu, pa sva vprašala, kaj nama lahko priporočijo v Mariboru. In so rekli, da so slišali za novi lokal, sicer ne vedo, ali je sploh že odprt, a naj poskusiva. Potem pa sva hodila po mestu in spraševala ljudi. Rožmarin, so se čudili, še nikoli slišali. A sva ga sama našla! In ni nama žal. Zelo dobro je bilo. Lahko vzameva več vizitk, da jih doma razdeliva?"

Potem sta ostala še kar nekaj ur in še kar nekajkrat smo nazdravili. "Škoda, da morava biti jutri že na Dunaju," sta se opravičevala, ko sta nam pomagala zaklepati.

Konzulovo vino

Ko so v vinoteki bili še obrtniki in so si gostje še bolj ogledovali novost kot naročali, se je zaslišal presenečen vzklik: "Kaj? Tudi argentinsko vino imate? In prav iz Mendoze! Kakšen slučaj! Imate jutri odprto?"

Jutri je bilo odprto in prišel je fotoreporter mestnega časopisa. "Baje je tukaj na kosilu konzul iz Mendoze!" Šele takrat je postal logičen včerajšnji vzklik. "Letos smo bili na obisku v Mendozi, sedaj pa nam je konzul obisk vrnil. In tukaj sem povsem slučajno našla njegovo priljubljeno vino! Tako sem bila vesela," je razložila slučaj konzulova gostiteljica.

"Atle je tukaj. Imaš fotoaparat," je nek drugi večer prišel sms. Potem smo iskali fotoaparat, da poslikamo vip gosta. Nekdanji smučar, sedaj direktor ženskega svetovnega pokala, ki je lani v svoji debitantski vlogi mednarodnega šefa na pohorski Zlati lisici odločil o odpovedi veleslaloma, je prišel na jesenski ogled smučišča, ki je medtem dobilo novo sedežnico in prenovljeno akumulacijsko jezero za snežne topove. "Odlično!" je pohvalil, potem pa so smučarji ob vinski pokušini pozabili, kaj je bilo, in se dogovorili, kaj bo.

A ne vem, če niso bili res prvi gostje bratje... Včasih smo bili pobrateni, včasih smo se na obiske tja in oni sem vozili z vlaki, a sedaj se vezi počasi spet obnavljajo. Župan je pripeljal delegacijo iz Kraljeva, ne na (svoj) sadni sok, temveč na (štajerski) kozarec vina. Ostali so sicer le vljudnostno uro, včasih pa bi tri dni in tri noči, a dovolj, da so okusili, kako dobro je postalo naše vino v minulih dvajsetih letih.

Enkrat ceneje

Michael, kuhar iz Gradca, se je samo čudil, ko je obračal liste. "Koliko evrov? Tri, štiri, največ sedem! To je noro. Pri nas bi stalo dosti, dosti več!" Da ga dotolčem, sem mu pokazal sobotna menija. Mesni: dobrodošlica, mineštrone iz poletne zelenjave s piro in pestom, polnjene domače testenine s skuto, gorgonzolo in parmezanom na grahovi kremi, file morskega lista v paradižnikovem fondu z žafranom, penast pire, Bellini mousse; ribji: dobrodošlica, paradižnikova juha s stebelno zeleno in krostini z mocarelo, domači njoki v omaki rokfora in bazilike, z gremolato, goveji rostbif s paradižnički, pinjolami in šalotko, hrustljavo zapečen krompir z rožmarinom, vanilijeva zmrzlina z mandljevimi keksi in borovničevo omako. "Koliko bi to stalo v Avstriji? Nič mu ni bilo potrebno razmišljati, takoj je vedel: "Trideset evrov!" Pokazal sem mu ceno: štirje hodi 15 evrov, trije 12, z vinsko spremljavo še dodatnih 8 evrov. "Pridem! Z ženo!" je rezerviral.

Potem me je spraševal o Mariboru stvari, kot da bi bili kontinenti med nama. Pa je (bila) le meja in nekaj kilometrov. Čeprav so bili Avstrijci v mariborskih gostilnah vedno redni in rado videni gostje, pa to vseeno še zdaleč ni bilo kot na Primorskem, kjer so italijanski gostje v naših gostilnah doma. Avstrijci so tovrstno sramežljivi in čez mejo so jih vabile le cene,  bencina in ocvrtih lignjev. Ne okus! Resnejše odkrivanje slovenskih, predvsem štajerskih - z nekaj izjemami, seveda, predvsem obmestnih gostiln - kulinaričnih dobrot pa to ni bilo.

"A zdaj vidim, da bo zamujeno potrebno nadoknaditi," je priznal Michael, ki dvakrat tedensko kuha prav na slovenski meji, v novem hotelu, s pogledom, bazenom in sobami sredi vinograda proti Sloveniji. "Kam lahko grem še v Mariboru? In kaj dobrega mi priporočaš v Ljubljani?" je hitel zapisovati v svojo beležko.

Kar so Avstrijci v zadnjih letih zgradili na svoji južnoštajerski vinski cesti, prav na slovenski meji, je neverjetno. Oziroma je bilo še ne tako dolgo. Saj je bila avstrijska Štajerska še pred 20. leti nerazvita avstrijska pokrajina, v kateri so v vino mešali antifriz, v hrano pa maggy. O dobrojedcih ni bilo ne duha ne sluha, kaj šele, da bi kdo vino pil za užitek. In danes? Sredi nekaj hektarjev vinogradov, ki se kopljejo v soncu s slovenske strani, je več odličnih gostiln kot sredi Toskane! Tamkajšnji vinarji so si zgradili vinske hrame, ki bi jih bili veseli v Kaliforniji! Na vinski cesti med vinotoči in gostilnami pa je večja gneča kot sredi Burgundije!

Logično, da bo to pljusnilo tudi čez mejo. Le vprašanje časa je. Ljubljana je že polna tujih govoric. Na Primorskem imajo Italijane. Mi pa avstrijske Štajerce... Avstrijska Štajerska je bila dolgo nerazvita, ker je okrog sebe imela Korošce, Slovence, Hrvate, Madžare. In se je zato zapirala vase. Kot se že predolgo zapira slovenska Štajerska. Prebujanja so bili v veliki meri krivi tudi vinarji, ki so nehali polniti karnistre za sosedovega gostilničarja in ležati na soncu. Sonce so raje zaprli v svoje buteljke, s katerimi so šli v svet. In zato je svet prišel k njim, v njihove vinograde, njihove gostilne, v njihovo denarnico.

Tako bo tudi pri nas! Le zdržati moramo do takrat.

 

On zanjo

Zajček!

"Zajčka sem ti prinesla," mu je oznanila, da je že videl dolgouhca, kako bo letal po stanovanju za njim. "Zakaj pa meni?," se je čudil, "saj si pri naši hiši za domače živali ti zadolžena." Pogledala ga je kot, češ, pazi se: "Če bi ti skrbel za morskega prašička, ne bi imel ne hrane ne vode. Si mu že sploh kdaj zamenjal slamo?"

Prav mi je, si je mislil, kaj pa drezam. A ni bilo še konec. "Ker sem jaz zadolžena za domače živali, kot praviš, boš pa ti za današnje kosilo. Meni se zajček tako smili..."

Da se ne bi še zjokala, je mesarjev zavoj z zajčjimi hrbti pospravil v hladilnik. "Zakaj si ga pa potem kupila?" Zmignila je z rameni: "Če pa imam tako dober recept!"

Zajčji file z gorčično zeliščno omako

Za 2: 4 kosi zajčjega fileja (a 80 g), sol, poper, 8 majhnih šalotk, 2 žlici olivnega olja, 20 ml suhega vermuta, 100 ml piščančjega fonda,  2 žlici sesekljanega peteršilja, 1 žlica sesekljanega pehtrana, 1 žlička kopra, 100 g kisle smetane, 1 žlička gorčice, 1 žlička gorčice s semeni, 1/2 žličke kurkume, 1 žlička jedilnega škroba, 100 g lisičk, 100 g debelega fižola, 2 žlici masla.

1. Zajčje fileje je začinil s soljo in poprom. Šalotke je olupil in prerezal po dolgem na polovico. Pečico je segrel na 200 stopinj. V ponvi je segrel olje in zlato rjavo opekel meso in šalotke. Dolil je vermut in fond, malce pokuhal in postavil v pečico za 15 minut.

2. Medtem je gladko razmešal kislo smetano, obe vrsti gorčice, kurkumo, jedilni škrob in zelišča ter začinil s soljo in poprom. Debeli fižol je blanširal v slanem kropu dve minuti, ga prelil z mrzlo vodo in odcedil.

3. Nekaj minut pred koncem pečenja je v ponvi brez maščobe opražil lisičke, dodal maslo in debeli fižol ter pražil še nekaj minut. Zelenjavo je začinil s soljo in poprom.

4. Pečeno meso je zavil v alu folijo, omako s šalotkami prelil v posodo, z metlico vmešal kislo smetano in kuhal nekaj minut, da se je omaka zgostila.  Na ogreta krožnika je naložil praženo zelenjavo in po dva fileja,  prelil z omako in ponudil s krompirjevimi ocvrtki.

"Zdaj mi je pa žal," je rekla, ko je pojedla. "Ta jed je tako dobra, da bi bila lahko tujdi brez zajčka..."








Z jedilnega lista, ki ga (še) ni:



Preberite tudi:

Ana Roš v Ikarusovi ligi prvakov

Potica, dve v eni

JB Restavracija

Maxim

Mojca Polak in študenti VSGT Maribor

Žibrat iz Habakuka v City

Zmagovalec k Ani in Kseniji

Tako je bilo - Teden restavracij 2013

Teden restavracij: kdaj spet?!

65 restavracij, 120 menijev, 13 evrov

3. SladoLent: več kot 10 tisoč dobrojedcev!

3. SladoLent: enaki jedi, različne ideje

3. SladoLent: pizza, krompir, pišče

3. SladoLent: Skaručna, Krištof, Mak

3. SladoLent: največja slovenska gostilna

Kavčič, Čarman, Tomič in 3 blejski chefi

3. SladoLent: Grega Vračko, Jure Tomič, Boštjan Rakar

3. SladoLent: Gregor Vračko, Nataša in Matej Tomažič, Borut Jovan

3. SladoLent: David Vračko, dijaki, Robi Žibrat

3. SladoLent: Kuhar, Bratovž, Žibrat

3. SladoLent: Repovž, Trapez, študenti

JB, nova kolekcija z nove njive

Trije chefi v Promenadi

Kopuni brez meja

Smučanje z okusom

Naj, naj, naj Kulinarično leto 2012

Teden restavracij: vidimo se 2013

Le še ta vikend

Množičen in uspešen start!

Jesenski Teden restavracij, 17. - 25. 11.

Oblikovalska okuševalnica gostilni Rajh

Ksenija Mahorčič, Gostilna Mahorčič

Jagodic - Štefelin - Volčič

Ernesto Iaccarino, Don Alfonso 1890

Roland Trettl, restavracija Ikarus v Hangarju-7, Salzburg, Avstrija

Damian Partido Ruiz in Samuel Cruz Arjona, Španija

Antonino Maresca, restavracija Il Mosaico, Ischia, Italija

Mehmet Gürs, restavracija Mikla, Carigrad, Turčija

Uroš Štefelin, 1906, Bled

Elena Arzak, San Sebastian, Španija

Trendovska kulinarika

Johannes King

Wolfgang Puck

Alain Ducasse

Dieter Mueller

Na gradu preprostih jedi in dovršenih okusov

Kaj pa, če bi tokrat drugače?

Novo v novi slovenski kuhinji

Massimiliano Alajmo izziva vodo

Štajerska vrhunskost sredi dunajskega Mestnega parka

Spam je odpravljen

Ukinjanje ocenjevalcev

Slabe izkušnje

Knjiga in internet

Prvič, drugič in le še tretjič

Kaj pa moka?

Ambient in hrana

Pokvarjen vtis

Korektnost

Na recept

O izboru vin

O fotografiranju

O Čubru in ocenah

Otočec, Andrejevi, Koštomaj

Debeluh, Identita Golose, Milenium

Pri Debeluhu

Brioni, Mahorčič, Scabar

Lepo prosim za pomoč!

Higiena v kuhinji

Bralec o Livadi

Halo???

Hrana in dizajn

Leto dni

Olivno ali oljčno? 2

Olivno ali oljčno?

Odmevi 2

Odmevi

Slovar tujk

Las v juhi

Kdo je mesar? 2. del

Kdo je mesar?

Stare užance, drugič

NYT se je zmotil

Najlepša in najboljša knjiga sladic

Tudi tuja vina v Kaiserju

Fazane streljajo jeseni

Sončki

Malvazija

Bio kulinarika

Smučarska

Carnaroli in Bialetti

Mrzli krožniki

Dunajc in pommes

Sončki na Krvavcu in Rogli

Razočaranje na Mokrinah

Kupovanje megle...

Dvojna ocena

Anže ocenjuje

Odslej le: oljčno olje!

Navajen na stil

Kam za Martina?

Spet na pravi - ocenjevalski in časopisni strani!

Spet na pravi strani mize

Nič več ne bo tako - konec

Kuhar kot filmska zvezda 79. del

Glasbeni svetovalec za vino 78. del

O čakanju ter hitri in počasni hrani 77. del

O prijateljih in gostih 76. del

Kako naredijo vse to? 75. del

Rdeči bik in 40 kuharjev 74. del

Nedolgočasna oranžna štajerska intuicija 73. del

Paradoksi: francoski, štajerski, istrski 72. del

Domače nekoč in danes, tu in tam 71.del

Od 1:1 do vina na kozarec 70. del

Osem jedilnih listov ene gostilne 65. del

Dim cigare v kozarcu za vlaganje 69. del

Zgodba o grahovih raviolih 68. del

Joj, je bilo dobro! 66. del

Življenje obrnjeno na glavo 64. del

Je ali ni odprto? 63. del

Ona in on na oni strani 62. del

Kreativno in prazno, tradicionalno in polno 61. del

Po zajtrku se dan (in gostilna) pozna 60. del

Nismo samo mi dobrojedci! 59. del

Gostilna je tudi tržnica 58. del

Kje radi in dobro jeste? 57. del

Preprosto se daleč pride 56. del

Ko navalijo turisti 55. del

Dizajn: urbano in ubrano 54. del

Dober kuhar ali dober natakar? 53. del

Tanek jedilni in debel vinski 52. del

Kaj napolni naše gostilne? 51. del

Najmanjše porcije v mestu? 50. del

Dvajset kuharjev in tisoč gostiln 49. del

O kosmatem pujsu in umazani redkvici 48. del

Išče se hrabri kuhar 47. del

Kakšna kapa za kozarce? 46. del

Bica je kava in gostilna 45. del

Nova kuhinja iz nove kuhinje 44. del

Le še Kitajska manjka 43. del

Biti mora nekaj posebnega! 42. del

Bistro, pardon, klub, v knjigarni 41. del

Bistro ali računalniški štedilniki? 40. del

Ni redne brez posebne ponudbe 39. del

Prireditveni center in gostilna 38. del

Za ase, po okusu in denarnici 37. del

Zakaj mesarji niso za? 36. del

Kar ne veš, lahko tudi boli 35. del

Si lahko privoščimo drugačnost? 34. del

Tudi kuharji spijo, mar ne! 33. del

Tako slabo ali tako dobro? 32. del

Pri svetem Petru čez mejo 31. del

Evropa, tu in tam, je nova, 30. del

Gostilniška resolucija 2006 II., 29. del

Gostilniška resolucija 2006 I. 28 del

Kdor dobro da, dobro dobi 27. del

Eksperiment in potešitev 26. del

V šoli pri Modri goski 25 del

Dve obličji ene gostilne 24. del

Zakaj je doma vedno drugače? 23. del

Joj, kako je preprosto dobro! 22. del

Kruh, vino in mehurčki 21. del

Pire, ne pa mišelinke! 20. del

Brez zgodbe ni okusa 19. del

Gostilna ali domači štedilnik? 18. del

Lomo, chorizo in ancho 17. del

Poceni, hitro, dobro, bistro 16. del

Pet ur za čebulno juho 15. del

Kosilo za 170 evrov 14. del

A la bourguignon 13. del

Gostilničar naj bo! 12. del

Picerija ali... 11. del

150 in 10 kvadratov kuhinje 10. del

Gremo v spletno gostilno 9. del

Kuhar na posodo 8. del

Mi daš recept? 7. del

Novi kuharji, nova agregatna stanja 6. del

Marketing na krožniku 5. del

Od rosemary do Ikleel-al-Jabal 4. del

Zakaj ni več mlečnih restavracij? 3. del

Sredozemlje na celini 2. del

Gostilna zaradi članka 1. del

   
Copyright (c) Rad dobrojem - TeND