Iskalnik          
  

 



impressum 

Prijava na Dobre Novice
    pišite rad dobrojem
 
Rad Dobrojem na Facebooku

TYPO3 izdelava spletnih strani

 
Življenje obrnjeno na glavo 64. del
26.10.2006

O gostilni, ki vendarle je





Najprej je bil le en kup. "Krt!" je zaklicala, ko ga je zagledala. A bil je skrit med njenimi rožami, kjer ni trave. "Ja?" se ni niti prav zmenil. Če pa je imel v glavi povsem druge skrbi.

"Novi kup," ga je obvestila drugi dan že navsezgodaj. Vzel si je toliko časa, da je šel pogledat. Nenazadnje je njegova trava... "Med rožami je," je potolažil bolj sebe kot njo. In se še naredil za vsevednega vrtnarja: "Malo ti rahla zemljo. Pod travo pa ne gre, ker je pregosta in ne more zvrtati luknje."

A tretje jutro vseeno ni čakal na njeno obvestilo. Saj se mu je tako že navsezgodaj mudilo v Rožmarin, zato je mimogrede pogledal še po travi. Po njegovi travi! Ki ni bila več le zelena in ravna. Blizu cvetličnega roba, sicer, toda že na travi, se je bohotil rjavi kup zemlje...

Potem je vsak dan lahko le še nemočno zrl v krtovo potovanje. Počez čez zelenico, ki je bila še pred kratkim takšna, da je hotel sodelovati v Nedelovem razpisu za najlepši vrt. A je ni utegnil poslikati... Pa četudi bi jo, saj potem tako in tako ne bi utegnil slik poslati... Če pa, odkar je Rožmarin, ni za nič več časa. Niti za krta, ki rije nemoteno pod zemljo in si nad njo dela dimnike. Življenje se jima je čez noč postavilo na glavo.

Je, a hkrati še ni.

"Bova danes končno imela kosilo," je vprašala kot že toliko zadnjih dni odkar je Rožmarin. "Seveda bova!" je tudi on ponovil isto. "Kaj pa," je nadaljevala vsakodnevno igro. "Bova že kaj," za katero sta oba vedela, da se ne bo končala s - kosilom.

"Jutri pa si morava vzeti čas," je rekla pred lahko noč. "Saj bo kmalu boljše," jo je tolažil, "Rožmarin bo stekel, vse se bo normaliziralo in potem bo spet čas za normalno kosilo." Še dobro, da sta oba po celem Rožmarinovem dnevu tako utrujena, da spanec hitro zabriše dnevne sledi.

Rožmarin je odprt, pa vseeno še ni odprt. Kavarna dela, toda klima še ne dela. Na galeriji je prevroče, da bi gostje ob prelistavanju časopisov in sladkanju z belinijem - penasta krema po vzoru znanega penečega cocktaila z okusom breskovega soka - v kozarcu, prelitim z malinovo omako, preizkušali udobno usnjeno sedežno garnituro.

Sonce je, toda vrta še ni. Ker bo šele drugo leto. Saj za vse res ni ne časa ne denarja. Toda, zakaj je potem vreme, odkar Rožmarin je, zgolj sončno in vroče? V Mlekarniški, ki je spet postala ulica, da ji bo (spet) tudi ime potrebno dati, pa je še zvečer tako prijetno, da so pri konkurenci vsi stoli zasedeni.

Tudi vinoteka je že. Toda gostje se še obirajo. "Na vrata je potrebno dati velik napis, da je odprto!" Kljub temu hodijo mimo, gledajo skozi steklo v restavracijo, ki še ni, in niti ne pomislijo, da je pod njo še nekaj, kar že vabi.

Vseeno so prvi odmevi spodbudni. Majhni prigrizki z antipasti vsebino, tapas obliko in mimojede značajem, so očitno pravšnji, saj na pivo nihče niti ne pomisli, če pa so kozarci za vino tako elegantni, ponudba tako pestra in je zraven toliko okusnih grižljajev.

Toda vip prostor še nima oblazinjenih sten, da mize dolgočasno izpadejo, omara za vina še nima vrat, da police prazno zevajo, glasba še nima didžeja, da gostje še ne poskakujejo. Toliko stvari je potrebno še narediti, preden bo čas za - kosilo...

Kaj bi rad jedel?

Dolga leta je bilo sicer veliko potovanj in poti, toda vseeno veliko več skupnih domačih kosil. Brez tega, nenazadnje, ne bi mogel on zanjo ničesar skuhati, ona pa ne bi mogla iz tedna v teden v Več objavljati svojih receptur. Kosilo je postalo obred, ki se je začel vselej enako. "Kaj bi rad jutri jedel?" Seveda ni imel pojma... Zato mu je pod nos pomolila izbiro. Vedno vsaj tri možnosti. Vedno vsaj iz te sezone, če ne kar tega meseca. Vedno vsaj malo drugače, če ne kar vedno novo.

"Koliko receptov preizkusiva na tak način v letu dni?" Namesto odgovora je vzela svoj zvezek, v katerem je zapisan vsak dan. "Štej, če si radoveden!" Dvesto ali celo več? Nikoli ni preštel do konca. Če pa je prišla s sladico, ki se ji je bilo potrebno popolnoma posvetiti.

Zdaj pa kosita v Rožmarinu. Z vilicami v zadnjem žepu, da je vselej pri roki. Od krožnika do krožnika, iz vsakega malo. "Omaka je premalo izrazita... Tukaj je potrebno še nekaj dodati, da bo krožnik lepši... Preveč soli... Bolj drobno je potrebno zrezati..."

Tudi doma sta ves čas preizkušala, toda doma je bil povsem drugače. Pogrnjena miza. S kozarci. K vsaki novi jedi novo vino! Predvsem pa čas. Za jed in zanju.

Četudi je bil le en hod, je imel začetek. "Dober tek!" sta si zaželela, razgrnila vsak svoj prtiček čez kolena in prijela za pribor.

In je imel vrhunec. "Na zdravje!" sta trknila, potem pa pokomentirala, kakšno vsebino je imel dan in kakšen okus je imela nova jed v njenem zvezku.

Ter zaključek. Pravzaprav vselej enak... "Čestitam, znova si prekosila samo sebe!" jo je pohvalil, ona pa je, vedno enako: "Daj, daj, to mi vedno rečeš," pokazala, kako ji godi. "Seveda, če pa je res! Tvoje jedi so toliko boljše od mojih, da si on zanjo sploh ne upa nič več skuhati." S tem se je sloga ponavadi končala... "Ti bom že dala. Spet bi se rad izognil!"

Praženec z bučnimi semeni

Za 2 osebi: 2 rumenjaka, 2 beljaka, 125 ml mleka, 2 jajci, sol, 40 g moke, 1 žlička vanilijinega sladkorja, 30 g mletih bučnih semen, 30 g sladkorja, 60 g masla, 1 žlica medu.

1. Bučna semena, polovico sladkorja in 20 g masla je rahlo opražil in ohladil.

2. Gladko je razmešal moko, rumenjaka, mleko, ščepec soli in vanilijin sladkor. Nato je vmešal še pražena bučna semena in jajca. Beljaka in preostali sladkor je stepel v sneg in ga previdno vmešal v jajčno maso.

3. Pečico je segrel na 200 stopinj. V ponvi z ognjevarnim ročajem je segrel preostalo maslo, vanjo vlil jajčno maso in jo pekel v pečici 12 minut. Po 10 minutah pečenja je praženec premazal z medom. Pečeni praženec je raztrgal na manjše kose, ga potresel s sladkorjem v prahu in zraven ponudil domačo jagodno marmelado.

"Misliš, da bi šlo to tudi v Rožmarinu?" ju je spet spomnila nanj.








Z jedilnega lista, ki ga (še) ni:



Preberite tudi:

Tomaž Kavčič v Lidlovi kuhinji

Batelina, pet let pozneje

SladoLent eBook

Peneče-divji večer v Pavusu

Večerja štirih rok v Rodiku

Ana Roš v Ikarusovi ligi prvakov

Potica, dve v eni

JB Restavracija

Maxim

Mojca Polak in študenti VSGT Maribor

Žibrat iz Habakuka v City

Zmagovalec k Ani in Kseniji

Tako je bilo - Teden restavracij 2013

Teden restavracij: kdaj spet?!

65 restavracij, 120 menijev, 13 evrov

3. SladoLent: več kot 10 tisoč dobrojedcev!

3. SladoLent: enaki jedi, različne ideje

3. SladoLent: pizza, krompir, pišče

3. SladoLent: Skaručna, Krištof, Mak

3. SladoLent: največja slovenska gostilna

Kavčič, Čarman, Tomič in 3 blejski chefi

3. SladoLent: Grega Vračko, Jure Tomič, Boštjan Rakar

3. SladoLent: Gregor Vračko, Nataša in Matej Tomažič, Borut Jovan

3. SladoLent: David Vračko, dijaki, Robi Žibrat

3. SladoLent: Kuhar, Bratovž, Žibrat

3. SladoLent: Repovž, Trapez, študenti

JB, nova kolekcija z nove njive

Trije chefi v Promenadi

Kopuni brez meja

Smučanje z okusom

Naj, naj, naj Kulinarično leto 2012

Teden restavracij: vidimo se 2013

Le še ta vikend

Množičen in uspešen start!

Jesenski Teden restavracij, 17. - 25. 11.

Oblikovalska okuševalnica gostilni Rajh

Ksenija Mahorčič, Gostilna Mahorčič

Jagodic - Štefelin - Volčič

Ernesto Iaccarino, Don Alfonso 1890

Roland Trettl, restavracija Ikarus v Hangarju-7, Salzburg, Avstrija

Damian Partido Ruiz in Samuel Cruz Arjona, Španija

Antonino Maresca, restavracija Il Mosaico, Ischia, Italija

Mehmet Gürs, restavracija Mikla, Carigrad, Turčija

Uroš Štefelin, 1906, Bled

Elena Arzak, San Sebastian, Španija

Trendovska kulinarika

Johannes King

Wolfgang Puck

Alain Ducasse

Dieter Mueller

Na gradu preprostih jedi in dovršenih okusov

Kaj pa, če bi tokrat drugače?

Novo v novi slovenski kuhinji

Massimiliano Alajmo izziva vodo

Štajerska vrhunskost sredi dunajskega Mestnega parka

Spam je odpravljen

Ukinjanje ocenjevalcev

Slabe izkušnje

Knjiga in internet

Prvič, drugič in le še tretjič

Kaj pa moka?

Ambient in hrana

Pokvarjen vtis

Korektnost

Na recept

O izboru vin

O fotografiranju

O Čubru in ocenah

Otočec, Andrejevi, Koštomaj

Debeluh, Identita Golose, Milenium

Pri Debeluhu

Brioni, Mahorčič, Scabar

Lepo prosim za pomoč!

Higiena v kuhinji

Bralec o Livadi

Halo???

Hrana in dizajn

Leto dni

Olivno ali oljčno? 2

Olivno ali oljčno?

Odmevi 2

Odmevi

Slovar tujk

Las v juhi

Kdo je mesar? 2. del

Kdo je mesar?

Stare užance, drugič

NYT se je zmotil

Najlepša in najboljša knjiga sladic

Tudi tuja vina v Kaiserju

Fazane streljajo jeseni

Sončki

Malvazija

Bio kulinarika

Smučarska

Carnaroli in Bialetti

Mrzli krožniki

Dunajc in pommes

Sončki na Krvavcu in Rogli

Razočaranje na Mokrinah

Kupovanje megle...

Dvojna ocena

Anže ocenjuje

Odslej le: oljčno olje!

Navajen na stil

Kam za Martina?

Spet na pravi - ocenjevalski in časopisni strani!

Spet na pravi strani mize

Nič več ne bo tako - konec

Kuhar kot filmska zvezda 79. del

Glasbeni svetovalec za vino 78. del

O čakanju ter hitri in počasni hrani 77. del

O prijateljih in gostih 76. del

Kako naredijo vse to? 75. del

Rdeči bik in 40 kuharjev 74. del

Nedolgočasna oranžna štajerska intuicija 73. del

Paradoksi: francoski, štajerski, istrski 72. del

Domače nekoč in danes, tu in tam 71.del

Od 1:1 do vina na kozarec 70. del

Osem jedilnih listov ene gostilne 65. del

Dim cigare v kozarcu za vlaganje 69. del

Zgodba o grahovih raviolih 68. del

Tujci prihajajo. Pogrnimo! 67. del

Joj, je bilo dobro! 66. del

Je ali ni odprto? 63. del

Ona in on na oni strani 62. del

Kreativno in prazno, tradicionalno in polno 61. del

Po zajtrku se dan (in gostilna) pozna 60. del

Nismo samo mi dobrojedci! 59. del

Gostilna je tudi tržnica 58. del

Kje radi in dobro jeste? 57. del

Preprosto se daleč pride 56. del

Ko navalijo turisti 55. del

Dizajn: urbano in ubrano 54. del

Dober kuhar ali dober natakar? 53. del

Tanek jedilni in debel vinski 52. del

Kaj napolni naše gostilne? 51. del

Najmanjše porcije v mestu? 50. del

Dvajset kuharjev in tisoč gostiln 49. del

O kosmatem pujsu in umazani redkvici 48. del

Išče se hrabri kuhar 47. del

Kakšna kapa za kozarce? 46. del

Bica je kava in gostilna 45. del

Nova kuhinja iz nove kuhinje 44. del

Le še Kitajska manjka 43. del

Biti mora nekaj posebnega! 42. del

Bistro, pardon, klub, v knjigarni 41. del

Bistro ali računalniški štedilniki? 40. del

Ni redne brez posebne ponudbe 39. del

Prireditveni center in gostilna 38. del

Za ase, po okusu in denarnici 37. del

Zakaj mesarji niso za? 36. del

Kar ne veš, lahko tudi boli 35. del

Si lahko privoščimo drugačnost? 34. del

Tudi kuharji spijo, mar ne! 33. del

Tako slabo ali tako dobro? 32. del

Pri svetem Petru čez mejo 31. del

Evropa, tu in tam, je nova, 30. del

Gostilniška resolucija 2006 II., 29. del

Gostilniška resolucija 2006 I. 28 del

Kdor dobro da, dobro dobi 27. del

Eksperiment in potešitev 26. del

V šoli pri Modri goski 25 del

Dve obličji ene gostilne 24. del

Zakaj je doma vedno drugače? 23. del

Joj, kako je preprosto dobro! 22. del

Kruh, vino in mehurčki 21. del

Pire, ne pa mišelinke! 20. del

Brez zgodbe ni okusa 19. del

Gostilna ali domači štedilnik? 18. del

Lomo, chorizo in ancho 17. del

Poceni, hitro, dobro, bistro 16. del

Pet ur za čebulno juho 15. del

Kosilo za 170 evrov 14. del

A la bourguignon 13. del

Gostilničar naj bo! 12. del

Picerija ali... 11. del

150 in 10 kvadratov kuhinje 10. del

Gremo v spletno gostilno 9. del

Kuhar na posodo 8. del

Mi daš recept? 7. del

Novi kuharji, nova agregatna stanja 6. del

Marketing na krožniku 5. del

Od rosemary do Ikleel-al-Jabal 4. del

Zakaj ni več mlečnih restavracij? 3. del

Sredozemlje na celini 2. del

Gostilna zaradi članka 1. del

   
Copyright (c) Rad dobrojem - TeND