Iskalnik          
  

 



impressum 

Prijava na Dobre Novice
    pišite rad dobrojem
 
Rad Dobrojem na Facebooku

TYPO3 izdelava spletnih strani

 
Prireditveni center in gostilna 38. del
14.03.2006

O gostilni, ki je ni, morda pa nekoč bo





Nisem si še opomogel od Asovega šoka s kosilom za tri in računom za 41 tisočakov, že smo vstopili v območje evra, tako da se je šok številčno zmanjšal na številko 170. Kar je zadoščalo za novo raziskavo. Koliko pa "skromno" kosilo stane čez mejo?

Če bi hotel poiskati svetovljansko (beri tudi: snobovsko) primerjavo Asu, bi se sicer moral odpeljati na Dunaj, toda za potrebo Rožmarinove raziskave je zadoščal Gradec. Saj tudi Rožmarin ne bo v prestolnici. Saj tudi Rožmarin ne bo namenjen (le) naročilnicam. Saj bo tudi Rožmarin predvsem sodobna restavracija sredi mesta.

Prireditveni center

Zdi se, kot da dandanes gostilna ne more več sama obstajati. Predvsem tiste v mestih. Vse se povezujejo še z drugimi dejavnostmi. Nenazadnje, saj je tudi As gostil Popov Bar... In bo tudi Rožmarin gost v novem mestnem modnem kriku (nekoč Kviku)... Nič čudnega, da graški LoVin stanuje v poslovno-prireditvenem centru Krone.

Že zasnova centra je zanimiva. V okolju feng shuija ponuja vrhunsko tehnološko opremljene poslovne prostore, ki jih povezujejo viseči mostovi, vodometi in vodne poti, namenjene poslovnim konferencam, predstavitvam, seminarjem, novinarskim konferencam in celo gledališkim predstavam. Logično, da v takšno ekskluzivno vsebino sodi tudi temu primerna gostilna.

LoVin ni nastal zaradi ljubezni, temveč zaradi združitve. Lo kot lokal, Vin kot vino. Steklenic je polna najdaljša stena gostilne. V veliki večini so v njih vina avstrijskih vinarjev, med njimi pa so predvsem tisti najbolj cenjeni in znani. Nasploh se Lovin spogleduje z domačimi surovinami, ki pa jih po sredozemsko obdeluje. In si pri tem pomaga v enaki meri s kuharskim kot z marketinškim znanjem. Tudi to je značilnost sodobnih gostiln. Najprej skuhati, potem pa še zapakirati, je potrebno.

Veliko te embalaže Lovinu daje že center Krone. Feng shui je vendar in! Zaradi tega se ambientu gostilne niti ni potrebno preveč bahati. V centru predolgega in preozkega prostora je bar, za katerim opoldne najdejo svoj prostor za okrepčilo tudi kuharji in natakarji. Dajali so vtis zadovoljnih jedcev, zato sva se brez strahu poglobila v ponudbo. Dnevni meni ni bil nič posebnega: rukola solata z avstrijskim pršutom (blagovna znamka Vulkano), goveja juha z rojalom, puranja rulada s svežim sirom na krompirjevi solati s kumaricami (6,30 eur), kremna špinača z jajcem na oko na praženem krompirju, melonina solata z meto in limoninim sorbetom (3,20 eur), variacija Vulkano specialitet in štajerskega sira (10,50 eur). Precej več je ponudil redni jedilni list, ki se spreminja sezonsko.

Konkurenca na krožniku

Po aperitivu (Melchertov muškatov južnoštajerski sekt iz Gomilice) ni bila kremna juha iz rdeče pese noben boršč, temveč lahka začetna jed z moderno zakuho, ki pa ni bila v njej, temveč na krožniku ob njej: tartar dimljenega soma s keta kaviarjem (iz lososovih iker). Priznajte, dobro se sliši. Po takšni opoldanski juhi imaš ob povratku v pisarno snov za pogovor... In jutri gredo zato v Lovin še poslušalci... Saj pravim, ni več dobre gostilne brez dobrega marketinga.

Precej manj je uspel marketing sosednjega krožnika, saj je kuhar ostal pri poskusu delati vtis. Logično, dobro se sliši tunina pa škamp in še raviol (kot predjed 12,40 eur). Toda v ustih so bili dolgočasna družba. Sicer je bila tunina na sredini še rožnata, toda premalo, predvsem pa bi potrebovala kakšno obleko, da ne bi dajala tako nebogljenega vtisa. Slednjega je sicer poskušala popraviti limonina trava, ki je nase nabodla lep primerek tihomorskega škampa. Ravioli, polnjeni z olivami, so se na tem krožniku počutili kot nebodigatreba. Pa še čakali so naju predolgo.

Na glavnih krožnikih je Lovinov kuhar poskrbel za več sočnosti. Prsi pitane kokoši je napolnil z bazilikino kremo in zraven pridno mešal paradižnikovo rižoto. Prav s to rižoto je dokazal, da mu ni le za vtis, temveč tudi za okus!

Še stopnica višje je bil volovski ramstek (18,20 eur), ki ga je položil na ragu govejega repa, s čimer je naredil glavnemu mesnemu kosu zanimivo konkurenco. Čeprav je bil ramstek lepo odležan in pravilno spečen, je tudi ona priznala - seveda, po nekajminutnem prigovarjanju, naj vendar poskusi, saj ni mastno, temveč le sočno - je bila zmaga prepričljivo repova. Da je kuhar to naredil nalašč, je pokazal tudi s prilogo, sestavljeno iz dveh čebulnih vrst, opečene mlade in dušene šalotke.

Žal pa je kuharja ta trud utrudil. Pri sladicah je nekam pobegnil... Trojni pomrznjeni čokoladni terini z ingverjevimi višnjami in toplemu zdrobovemu pudingu na juhi iz jagodičevja se je poznalo, da se je v Lovinu že začel popoldanski odmor. Z dvema osminkama odlične gradiščanske modre frankinje sva odšla lažja za 76 evrov.

Zdaj pa vas, seveda, zanima, kdo je zmagal, As ali Lovin? Mar ne pove že razlika v ceni vsega?

On zanjo

"Si za lignje?" jo je vprašal. "Mar jih ne jeva le na morju," je odgovorila. "Če pa je do poletja še tako daleč," se ni dal. "Dobro, toda ne v gostilni!" je odločila. "Kako, kje pa," se je čudil, čeprav je že vedel, kaj ga čaka. "Če greva v gostilno, bova še teden dni smrdela po žarkem olju od cvrtja. Če želiš lignje..." ni izrekla do konca, le nasmejala se je in ga cmoknila. "Pa ne pozabi prezračiti!"

Lignji s paradižnikom

Čas priprave 20 minut.

Za 2: 400 g majhnih lignjev, 2 šalotki, 1 strok česna, 3 žlice olivnega olja, 100 g paradižnika češnjevca, sol, poper, 2 vejici sveže bazilike.

1. Lignje je očistil ter odstranil kožo in glavo. Oplaknil jih je z vodo in dobro osušil. Šalotki in česen je olupil ter drobno sesekljal. Paradižnike je prerezal na polovico.

2. V ponvi je segrel olje in pražil lignje, šalotko in česen na močni vročini nekaj minut, da so se lignji rahlo zapekli. Dodal je narezane paradižnike in pražil še nekaj minut.  Na koncu je lignje začinil s soljo in poprom ter ponudil še vroče s kruhom, krhlji limone, grobo soljo in olivnim oljem iz majhnih skodelic.

"Joj, kakšna škoda," je ugotovila med pomakanjem kruha. "Kaj ni dobro?" se je ustrašil. "Ravno zato, ker je! Škoda, da sva lignje doslej jedla le na morju..."








Z jedilnega lista, ki ga (še) ni:

Zamorček v srajčki
Bistro jedi vsi poznamo. Le vsak jih pripravlja malo drugače.
Goveji file s šalotko v omaki
Brez zrezkov ne gre, toda vseeno je glavna omaka!


Preberite tudi:

Batelina, pet let pozneje

SladoLent eBook

Peneče-divji večer v Pavusu

Večerja štirih rok v Rodiku

Ana Roš v Ikarusovi ligi prvakov

Potica, dve v eni

JB Restavracija

Maxim

Mojca Polak in študenti VSGT Maribor

Žibrat iz Habakuka v City

Zmagovalec k Ani in Kseniji

Tako je bilo - Teden restavracij 2013

Teden restavracij: kdaj spet?!

65 restavracij, 120 menijev, 13 evrov

3. SladoLent: več kot 10 tisoč dobrojedcev!

3. SladoLent: enaki jedi, različne ideje

3. SladoLent: pizza, krompir, pišče

3. SladoLent: Skaručna, Krištof, Mak

3. SladoLent: največja slovenska gostilna

Kavčič, Čarman, Tomič in 3 blejski chefi

3. SladoLent: Grega Vračko, Jure Tomič, Boštjan Rakar

3. SladoLent: Gregor Vračko, Nataša in Matej Tomažič, Borut Jovan

3. SladoLent: David Vračko, dijaki, Robi Žibrat

3. SladoLent: Kuhar, Bratovž, Žibrat

3. SladoLent: Repovž, Trapez, študenti

JB, nova kolekcija z nove njive

Trije chefi v Promenadi

Kopuni brez meja

Smučanje z okusom

Naj, naj, naj Kulinarično leto 2012

Teden restavracij: vidimo se 2013

Le še ta vikend

Množičen in uspešen start!

Jesenski Teden restavracij, 17. - 25. 11.

Oblikovalska okuševalnica gostilni Rajh

Ksenija Mahorčič, Gostilna Mahorčič

Jagodic - Štefelin - Volčič

Ernesto Iaccarino, Don Alfonso 1890

Roland Trettl, restavracija Ikarus v Hangarju-7, Salzburg, Avstrija

Damian Partido Ruiz in Samuel Cruz Arjona, Španija

Antonino Maresca, restavracija Il Mosaico, Ischia, Italija

Mehmet Gürs, restavracija Mikla, Carigrad, Turčija

Uroš Štefelin, 1906, Bled

Elena Arzak, San Sebastian, Španija

Trendovska kulinarika

Johannes King

Wolfgang Puck

Alain Ducasse

Dieter Mueller

Na gradu preprostih jedi in dovršenih okusov

Kaj pa, če bi tokrat drugače?

Novo v novi slovenski kuhinji

Massimiliano Alajmo izziva vodo

Štajerska vrhunskost sredi dunajskega Mestnega parka

Spam je odpravljen

Ukinjanje ocenjevalcev

Slabe izkušnje

Knjiga in internet

Prvič, drugič in le še tretjič

Kaj pa moka?

Ambient in hrana

Pokvarjen vtis

Korektnost

Na recept

O izboru vin

O fotografiranju

O Čubru in ocenah

Otočec, Andrejevi, Koštomaj

Debeluh, Identita Golose, Milenium

Pri Debeluhu

Brioni, Mahorčič, Scabar

Lepo prosim za pomoč!

Higiena v kuhinji

Bralec o Livadi

Halo???

Hrana in dizajn

Leto dni

Olivno ali oljčno? 2

Olivno ali oljčno?

Odmevi 2

Odmevi

Slovar tujk

Las v juhi

Kdo je mesar? 2. del

Kdo je mesar?

Stare užance, drugič

NYT se je zmotil

Najlepša in najboljša knjiga sladic

Tudi tuja vina v Kaiserju

Fazane streljajo jeseni

Sončki

Malvazija

Bio kulinarika

Smučarska

Carnaroli in Bialetti

Mrzli krožniki

Dunajc in pommes

Sončki na Krvavcu in Rogli

Razočaranje na Mokrinah

Kupovanje megle...

Dvojna ocena

Anže ocenjuje

Odslej le: oljčno olje!

Navajen na stil

Kam za Martina?

Spet na pravi - ocenjevalski in časopisni strani!

Spet na pravi strani mize

Nič več ne bo tako - konec

Kuhar kot filmska zvezda 79. del

Glasbeni svetovalec za vino 78. del

O čakanju ter hitri in počasni hrani 77. del

O prijateljih in gostih 76. del

Kako naredijo vse to? 75. del

Rdeči bik in 40 kuharjev 74. del

Nedolgočasna oranžna štajerska intuicija 73. del

Paradoksi: francoski, štajerski, istrski 72. del

Domače nekoč in danes, tu in tam 71.del

Od 1:1 do vina na kozarec 70. del

Osem jedilnih listov ene gostilne 65. del

Dim cigare v kozarcu za vlaganje 69. del

Zgodba o grahovih raviolih 68. del

Tujci prihajajo. Pogrnimo! 67. del

Joj, je bilo dobro! 66. del

Življenje obrnjeno na glavo 64. del

Je ali ni odprto? 63. del

Ona in on na oni strani 62. del

Kreativno in prazno, tradicionalno in polno 61. del

Po zajtrku se dan (in gostilna) pozna 60. del

Nismo samo mi dobrojedci! 59. del

Gostilna je tudi tržnica 58. del

Kje radi in dobro jeste? 57. del

Preprosto se daleč pride 56. del

Ko navalijo turisti 55. del

Dizajn: urbano in ubrano 54. del

Dober kuhar ali dober natakar? 53. del

Tanek jedilni in debel vinski 52. del

Kaj napolni naše gostilne? 51. del

Najmanjše porcije v mestu? 50. del

Dvajset kuharjev in tisoč gostiln 49. del

O kosmatem pujsu in umazani redkvici 48. del

Išče se hrabri kuhar 47. del

Kakšna kapa za kozarce? 46. del

Bica je kava in gostilna 45. del

Nova kuhinja iz nove kuhinje 44. del

Le še Kitajska manjka 43. del

Biti mora nekaj posebnega! 42. del

Bistro, pardon, klub, v knjigarni 41. del

Bistro ali računalniški štedilniki? 40. del

Ni redne brez posebne ponudbe 39. del

Za ase, po okusu in denarnici 37. del

Zakaj mesarji niso za? 36. del

Kar ne veš, lahko tudi boli 35. del

Si lahko privoščimo drugačnost? 34. del

Tudi kuharji spijo, mar ne! 33. del

Tako slabo ali tako dobro? 32. del

Pri svetem Petru čez mejo 31. del

Evropa, tu in tam, je nova, 30. del

Gostilniška resolucija 2006 II., 29. del

Gostilniška resolucija 2006 I. 28 del

Kdor dobro da, dobro dobi 27. del

Eksperiment in potešitev 26. del

V šoli pri Modri goski 25 del

Dve obličji ene gostilne 24. del

Zakaj je doma vedno drugače? 23. del

Joj, kako je preprosto dobro! 22. del

Kruh, vino in mehurčki 21. del

Pire, ne pa mišelinke! 20. del

Brez zgodbe ni okusa 19. del

Gostilna ali domači štedilnik? 18. del

Lomo, chorizo in ancho 17. del

Poceni, hitro, dobro, bistro 16. del

Pet ur za čebulno juho 15. del

Kosilo za 170 evrov 14. del

A la bourguignon 13. del

Gostilničar naj bo! 12. del

Picerija ali... 11. del

150 in 10 kvadratov kuhinje 10. del

Gremo v spletno gostilno 9. del

Kuhar na posodo 8. del

Mi daš recept? 7. del

Novi kuharji, nova agregatna stanja 6. del

Marketing na krožniku 5. del

Od rosemary do Ikleel-al-Jabal 4. del

Zakaj ni več mlečnih restavracij? 3. del

Sredozemlje na celini 2. del

Gostilna zaradi članka 1. del

   
Copyright (c) Rad dobrojem - TeND