Iskalnik          
  

 



impressum 

Prijava na Dobre Novice
    pišite rad dobrojem
 
Rad Dobrojem na Facebooku

TYPO3 izdelava spletnih strani

 
Tudi kuharji spijo, mar ne! 33. del
12.02.2006

O gostilni, ki je ni, morda pa nekoč bo


... tako pa opoldan


Tako je zvečer...


Pred kratkim sem vas popeljal na večerjo h graškemu svetemu Petru (31. del), ki je Rožmarinu "ukradel" koncept in s tem ustvaril posrečeno kombinacijo restavracije, bistroja, kavarne, vinskega bara in trgovine (s kavnimi avtomati). Z večernim menijem s štirimi hodi za 30 evrov in vini s ceno, ki je pri dražjih primerkih italijanskih zvezdnikov celo nižja od tiste pri največjem avstrijskem vinskem trgovcu ("Cene kot pri vinogradniku," se oglašujejo) Wein&Co, je San Pietro gostilna, ki že burka avstrijsko-štajersko kulinarično sceno, s 40-minutno avtocestno vožnjo iz Maribora pa postaja zanimiva tudi za obisk slovenskih Štajercev.

A nekaj mi ni dalo miru. Najbrž cena 14 evrov za opoldanski meni... Toliko bo stalo kmalu pri nas, ko se bo tolar spremenil v evro...

Kuharski spanec

Začeli smo z zamudo. Na OMV je bil le en avto. "Zamujamo! Žal!", toda ura je bila že 13.30. In ob rezervaciji so nam rekli: "Naročate lahko le do 14.30!" Če se čakamo, bomo lačni..., zato je točni avto peljal naprej in obveščal zamudnike o policijskem streljanju.

"Prijatelji prihajajo za nami. Saj bova midva naročila za njih," sva nekaj minut pred koncem sprejemanja naročil poprosila natakarja. "Saj je še čas, če do treh naročite, bodo kuharji še imeli dovolj časa za popoldanski spanec," se je pošalil.

Meni za 14 evrov se je izkazal za preprosto inačico malice - juha ali solata plus testenine -, zaradi katere se pač ne splača kazati pasoša. Naročilo z opoldanskega jedilnega lista pa je končni račun povečala na 30 evrov na osebo. Ob nekaj večernih znancih je opoldanski jedilni list ponujal predvsem testenine.

A razlika z večerjo je bila še večja, pa čeprav je za stekleno steno kuhinje ponve po štedilniku premetavala enaka posadka, s chefom na čelu. Predvsem je razočarala kakovost testenin, saj so bile razkuhane, pa tudi omake niso imele prav nobenih ambicij, da bi jih poživile. Tunina iz konzerve, losos razsušen, rezanci na krožniku ob golaževi omaki govejega fileja povsem izgubljeni. V takšnem razpoloženju tudi hišna ribja juha niti zdaleč ni bila kos večerni, na podolgovatem krožniku majhnih japonskih sipic pa je bila večerna omaka z ribjega krožnika, v isti družbi krompirjevega pireja v kanelonu ocvrtega riževega testa.

Nič čudnega, da smo se zato nezadovoljeni toliko bolj poglobili v branje spiska sladic, še posebej, ker nam je natakar ob naročilu obljubil: "Zanje se ne mudi!", pa tudi razlik niso delale med poldnevom in večerom. A še preden smo izbrali, je bil natakar pri mizi - s pladnjem petih dokaj izmučenih jabolčnih zavitkov. "Samo to je še ostalo," je rekel v sicer simpatični italijanski nemščini, ki pa nas vseeno ni prepričala v žrebanje, kdo izmed šesterice bo ostal brez sladice. Raje smo šli vprašat kuharja - kaj pa imajo stekleno kuhinjsko steno! -, če se mu res tako mudi spat. In dobili čez deset minut namesto "štrudla" tiramisu, kavni creme brulee, pomarančno jajčno kremo in jezni natakarjev pogled.

Deljen delovni čas

Če je bila razlika v kakovosti med opoldansko in večerno ponudbo graškega svetega Petra nerazumljiva, saj so lahko razlog za nižje cene kosil lahko zgolj cenejše sestavine in marketing, ki vabi na večerni obisk, pa bo moral deljen gostinski delovni čas kmalu postati razumljiv tudi v naših gostilnah. Saj tudi vse manj tovarn dela od šestih do dveh...

Kolikokrat se vam je v tujini že zgodilo, da ste obstali ob treh, ravno takrat ko ste vajeni, da vam sirena oznani kosilo, pred zaklenjenimi vrati? In kolikokrat ste se zaradi tega namesto okusnega kosila morali zadovoljiti z non stop odprtim fast foodom?

Zaenkrat se nam tovrstni evropski gostinski urniki zdijo še njihova pomanjkljivost in naša prednost, saj slovenski kuharji popoldan ne gredo spat, temveč kuhajo od jutra do večera. Toda, Rožmarin bo ponujal kosila le do 15.30 in večerje šele od 18.30!

Če hočeš, namreč, kuhati od jutra do večera, potrebuješ dve kuharski posadki. To pa je drago. Ker pa so pri nas gostinske cene (še) nižje kot v Evropi, to posledično pomeni dvoje: kuharji imajo slabe plače in kakovost hrane je nizka! Zaradi nizkih kuharskih plač ni dobrih kuharjev, zaradi slabe kakovosti hrane ni dobrih gostiln...

Zaenkrat se naši gostilničarji še bojijo uvesti deljen delovni čas, saj so prepričani, da bodo s tem izgubili goste. Rožmarin bo to zadevo rešil tako, da bo v kuharskem odmoru ponujal omejeni izbor jedi, ki bodo predpripravljene. Seveda pa brez razumevanja gostov ne bo šlo. Zato je tudi od nas odvisno, ali bodo naše gostilne boljše. Jejmo, skratka, takrat, ko je čas za to in, nič manj pomembno, svoje gostilniške obiske načrtujmo! Kdaj ste nazadnje rezervirali v gostilni?

On zanjo

"Danes te vabim na kosilo!" ji je oznanil, ko je spet prišel njegov dan. "Kaj ne kuhaš ti danes?" se je začudila. "Kaj ne greš rada v gostilno?" ji je odgovoril. A se ni dala. "Grem, toda ne popoldan! Kuhar, ki ves dan, brez odmora, stoji za štedilnikom, ne more dobro kuhati... Kar ti nekaj pripravi!"

A se tudi on ni dal. Če imajo gostilne popoldanski odmor, ga vsaj trgovine nimajo. "Dobro, pa bova Pečjakove sirove štruklje. Le maslo polijem čeznje," se je hotel na hitro izmazati.

"Lahko! Toda naj bo še nekaj pred njimi!"

Pašta s čičeriko

Za 4: 1 majhna čebula, 2 stroka česna, 3 kom stebelne zelene, 2 žlici olivnega olja, 1 vejica svežega rožmarina, 800 g kuhane čičerike iz konzerve, 750 ml instant kokošje juhe, 100 g zelo majhnih testenin, poper, 2 žlici sesekljanega peteršilja ali bazilike.

1. Čebulo in česen je olupil ter drobno sesekljal. Stebelno zeleno je prav tako olupil in narezal na majhne kocke. V posodi je segrel olje, vanj stresel čebulo, česen in zeleno ter vse skupaj pražil pokrito na majhnem ognju 15 minut.

2. Dušeni zelenjavi je dodal odcejeno čičeriko in dolil juho ter kuhal še 30 minut. Nato je iz posode vzel polovico čičerike, preostalo polovico pa je pretlačil s paličnim mešalnikom. V čičerikin pire je nato zamešal celo čičeriko in testenine, po potrebi prilil še malo vroče vode ter kuhal vse skupaj še 10 minut.

3. Pred serviranjem je v pašto zamešal peteršilj in jo popral. Pašto je naložil v ogrete krožnike, jo pokapljal z olivnim oljem in ponudil s hrustljavim belim kruhom.

"Veš kaj," je rekla, "ko bodo pri nas gostilne uvedle deljen delovni čas, bi ti lahko odprl gostilno, ki bo odprta le popoldan. Zelo dobro ti, namreč, gre!"








Z jedilnega lista, ki ga (še) ni:

Čokoladni flan z amareti
Vaša nova najljubša sladica.
Piščančje prsi s pehtranom in grahom
Za tiste, ki ne marajo riža, in za tiste, ki ga ljubijo.


Preberite tudi:

SladoLent eBook

Peneče-divji večer v Pavusu

Večerja štirih rok v Rodiku

Ana Roš v Ikarusovi ligi prvakov

Potica, dve v eni

JB Restavracija

Maxim

Mojca Polak in študenti VSGT Maribor

Žibrat iz Habakuka v City

Zmagovalec k Ani in Kseniji

Tako je bilo - Teden restavracij 2013

Teden restavracij: kdaj spet?!

65 restavracij, 120 menijev, 13 evrov

3. SladoLent: več kot 10 tisoč dobrojedcev!

3. SladoLent: enaki jedi, različne ideje

3. SladoLent: pizza, krompir, pišče

3. SladoLent: Skaručna, Krištof, Mak

3. SladoLent: največja slovenska gostilna

Kavčič, Čarman, Tomič in 3 blejski chefi

3. SladoLent: Grega Vračko, Jure Tomič, Boštjan Rakar

3. SladoLent: Gregor Vračko, Nataša in Matej Tomažič, Borut Jovan

3. SladoLent: David Vračko, dijaki, Robi Žibrat

3. SladoLent: Kuhar, Bratovž, Žibrat

3. SladoLent: Repovž, Trapez, študenti

JB, nova kolekcija z nove njive

Trije chefi v Promenadi

Kopuni brez meja

Smučanje z okusom

Naj, naj, naj Kulinarično leto 2012

Teden restavracij: vidimo se 2013

Le še ta vikend

Množičen in uspešen start!

Jesenski Teden restavracij, 17. - 25. 11.

Oblikovalska okuševalnica gostilni Rajh

Ksenija Mahorčič, Gostilna Mahorčič

Jagodic - Štefelin - Volčič

Ernesto Iaccarino, Don Alfonso 1890

Roland Trettl, restavracija Ikarus v Hangarju-7, Salzburg, Avstrija

Damian Partido Ruiz in Samuel Cruz Arjona, Španija

Antonino Maresca, restavracija Il Mosaico, Ischia, Italija

Mehmet Gürs, restavracija Mikla, Carigrad, Turčija

Uroš Štefelin, 1906, Bled

Elena Arzak, San Sebastian, Španija

Trendovska kulinarika

Johannes King

Wolfgang Puck

Alain Ducasse

Dieter Mueller

Na gradu preprostih jedi in dovršenih okusov

Kaj pa, če bi tokrat drugače?

Novo v novi slovenski kuhinji

Massimiliano Alajmo izziva vodo

Štajerska vrhunskost sredi dunajskega Mestnega parka

Spam je odpravljen

Ukinjanje ocenjevalcev

Slabe izkušnje

Knjiga in internet

Prvič, drugič in le še tretjič

Kaj pa moka?

Ambient in hrana

Pokvarjen vtis

Korektnost

Na recept

O izboru vin

O fotografiranju

O Čubru in ocenah

Otočec, Andrejevi, Koštomaj

Debeluh, Identita Golose, Milenium

Pri Debeluhu

Brioni, Mahorčič, Scabar

Lepo prosim za pomoč!

Higiena v kuhinji

Bralec o Livadi

Halo???

Hrana in dizajn

Leto dni

Olivno ali oljčno? 2

Olivno ali oljčno?

Odmevi 2

Odmevi

Slovar tujk

Las v juhi

Kdo je mesar? 2. del

Kdo je mesar?

Stare užance, drugič

NYT se je zmotil

Najlepša in najboljša knjiga sladic

Tudi tuja vina v Kaiserju

Fazane streljajo jeseni

Sončki

Malvazija

Bio kulinarika

Smučarska

Carnaroli in Bialetti

Mrzli krožniki

Dunajc in pommes

Sončki na Krvavcu in Rogli

Razočaranje na Mokrinah

Kupovanje megle...

Dvojna ocena

Anže ocenjuje

Odslej le: oljčno olje!

Navajen na stil

Kam za Martina?

Spet na pravi - ocenjevalski in časopisni strani!

Spet na pravi strani mize

Nič več ne bo tako - konec

Kuhar kot filmska zvezda 79. del

Glasbeni svetovalec za vino 78. del

O čakanju ter hitri in počasni hrani 77. del

O prijateljih in gostih 76. del

Kako naredijo vse to? 75. del

Rdeči bik in 40 kuharjev 74. del

Nedolgočasna oranžna štajerska intuicija 73. del

Paradoksi: francoski, štajerski, istrski 72. del

Domače nekoč in danes, tu in tam 71.del

Od 1:1 do vina na kozarec 70. del

Osem jedilnih listov ene gostilne 65. del

Dim cigare v kozarcu za vlaganje 69. del

Zgodba o grahovih raviolih 68. del

Tujci prihajajo. Pogrnimo! 67. del

Joj, je bilo dobro! 66. del

Življenje obrnjeno na glavo 64. del

Je ali ni odprto? 63. del

Ona in on na oni strani 62. del

Kreativno in prazno, tradicionalno in polno 61. del

Po zajtrku se dan (in gostilna) pozna 60. del

Nismo samo mi dobrojedci! 59. del

Gostilna je tudi tržnica 58. del

Kje radi in dobro jeste? 57. del

Preprosto se daleč pride 56. del

Ko navalijo turisti 55. del

Dizajn: urbano in ubrano 54. del

Dober kuhar ali dober natakar? 53. del

Tanek jedilni in debel vinski 52. del

Kaj napolni naše gostilne? 51. del

Najmanjše porcije v mestu? 50. del

Dvajset kuharjev in tisoč gostiln 49. del

O kosmatem pujsu in umazani redkvici 48. del

Išče se hrabri kuhar 47. del

Kakšna kapa za kozarce? 46. del

Bica je kava in gostilna 45. del

Nova kuhinja iz nove kuhinje 44. del

Le še Kitajska manjka 43. del

Biti mora nekaj posebnega! 42. del

Bistro, pardon, klub, v knjigarni 41. del

Bistro ali računalniški štedilniki? 40. del

Ni redne brez posebne ponudbe 39. del

Prireditveni center in gostilna 38. del

Za ase, po okusu in denarnici 37. del

Zakaj mesarji niso za? 36. del

Kar ne veš, lahko tudi boli 35. del

Si lahko privoščimo drugačnost? 34. del

Tako slabo ali tako dobro? 32. del

Pri svetem Petru čez mejo 31. del

Evropa, tu in tam, je nova, 30. del

Gostilniška resolucija 2006 II., 29. del

Gostilniška resolucija 2006 I. 28 del

Kdor dobro da, dobro dobi 27. del

Eksperiment in potešitev 26. del

V šoli pri Modri goski 25 del

Dve obličji ene gostilne 24. del

Zakaj je doma vedno drugače? 23. del

Joj, kako je preprosto dobro! 22. del

Kruh, vino in mehurčki 21. del

Pire, ne pa mišelinke! 20. del

Brez zgodbe ni okusa 19. del

Gostilna ali domači štedilnik? 18. del

Lomo, chorizo in ancho 17. del

Poceni, hitro, dobro, bistro 16. del

Pet ur za čebulno juho 15. del

Kosilo za 170 evrov 14. del

A la bourguignon 13. del

Gostilničar naj bo! 12. del

Picerija ali... 11. del

150 in 10 kvadratov kuhinje 10. del

Gremo v spletno gostilno 9. del

Kuhar na posodo 8. del

Mi daš recept? 7. del

Novi kuharji, nova agregatna stanja 6. del

Marketing na krožniku 5. del

Od rosemary do Ikleel-al-Jabal 4. del

Zakaj ni več mlečnih restavracij? 3. del

Sredozemlje na celini 2. del

Gostilna zaradi članka 1. del

   
Copyright (c) Rad dobrojem - TeND