Iskalnik          
  

 



impressum 

Prijava na Dobre Novice
    pišite rad dobrojem
 
Rad Dobrojem na Facebooku

TYPO3 izdelava spletnih strani

 
Joj, kako je preprosto dobro! 22. del
24.11.2005

O gostilni, ki je ni, morda pa nekoč bo





Konec sezone

Ob pol devetih zvečer. Nobenih gostov, le nekaj natakarjevih prijateljev. "Je odprto?" "Je, toda, če boste le kaj popili!". Ponavadi rečejo: "Je, toda le če boste tudi jedli..." Ker smo čudno pogledali, je pojasnil: "Večerje je konec, kuharica je šla že domov." Ker smo milo in dolgo gledali, so se nas usmilili in narezali vsaj malo pršuta.

Z istega otoka, a iz druge gostilne. Jutranja kava. Presenetljivo dobra. Pravilno spenjeno mleko, kratka kava, prava skodelica. Zato smo drugo jutro namesto dobro jutro rekli: "Gremo na kavo!" A nas je namesto kave čakal natakarjev odgovor: "Ni kave!" Kako je ni, če pa je včeraj bila in celo zelo dobra? "Ni je, ker smo kavni avtomat že pospravili. Konec sezone je!" Kako konec sezone, če pa je marina še nabito polna, da smo komaj našli privez? "Kaj me briga. Delamo le do 1. novembra!"

Z istega potovanja in da ne bom le kritiziral. Restavracija Barun v Šibeniku. Že kruh, ki je prišel na mizo z litrom, je bil tako dober, da smo naročili: "Malo olivnega olja, prosim!" Kako prijetno je zapeklo v grlu! V steklenici brez nalepke, domače, da bolj ne more biti, dalmatinsko, iz zrelih oliv, torej, morda bi kak inšpektor imel pripombo, toda saj je bilo izpod pulta. In tako se je tudi nadaljevalo. Ko smo naročili ribo, je natakar predlagal. "Vam bom prinesel ribe, da jih izberete. Medtem pa bom v kuhinji naročil ribjo juho. Boste videli, odlična je!" In res je bila. Bistra juha, v kateri je bil celo riž dober. Ker je imel okus po ribah! Izbrali smo dve oradi. Sta gojeni? "Ste smešni?! Pri nas ni gojenih rib! Potem niste prišli prav..." In kako nam jih boste pripravili? "Ja, na gradelah, logično! Vsekakor ne na žar plošči kot drugod. Pri nas kurimo z lesom! Pa saj boste okusili!" In smo res. Riba ko riba? Nikakor, kajti ravno med ribo in ribo je lahko ogromna razlika. Še posebej, ker smo jo prelili z olivnim oljem iz tiste steklenice brez nalepke.

Konoba Piero

Še ena hrvaška posezonska. Zavili smo proti znani gostilni, toda zaustavili smo se že kakšnih petdeset metrov prej. Kaj ne gremo...? "Ne, ne, tam dobro postrežejo le Italijanom. Zanje imajo domači pršut, za nas trgovinski. Zanje imajo vložene kisle gobice, za nas kupljene kisle kumarice. Njim tartufe ribajo pri mizi, nam pa vlijejo v kuhinji malo sintetičnega olja zraven..."

V majhni konobi, ob odprtem kaminu z žarom, na katerega je mladi kuhar v snežno beli opravi polagal klobase, ombolo in florentince, nas je postregla gospodarjeva hči, dolgih las, velikih oči, z jamico v bradi, metuljčkom pod vratom in desetkami v indeksu, gospodar pa nam je stisnil roko tako krepko, da še pol ure zatem nismo mogli prijeti vilic, a saj je bil na velikem pladnju domači pršut, dobro sušen, neenakomerno zrezan, s sirom, ovčjim in s tartufi, da je bilo tako lepše jesti s prsti. Potem pa "pljukanci" v smetanovi omaki s tartufi, iz velike sklede s štirimi žlicami in solato iz rdečega ter zelenega radiča. Joj, kako je lahko včasih dobro, ko je tako preprosto! Vključno s sladico. Kot "hišni kolač, podoben gibanici," so nam jo prodali, z opozorilom: "Pa zelo, zelo vroč!" Med dobro jajčno natopljenima tankima rezinama kruha je bilo veliko orehov, skute in jabolk, vse skupaj v pečici prepečeno in na krožniku prelito s čokoladno omako. Piero, Kremenje, pri Bujah.

On zanjo

"Kaj tako čudovito diši?" je pohvalil že pri vratih. "Bučna lazanja! Pridi hitro, mi boš pomagal." Njen odgovor mu ni bil najbolj všeč, zato se je poskusil izmuzniti. "Brez skrbi, saj bom pripravil mizo..." A se ni dala. "Mizo, tudi, ja! Toda bučna lazanja potrebuje uvod. Nekaj preprostega, toda dobrega!"

Kremna kolerabna juha

Za 2: 1 velika koleraba, 2 šalotki, 1 žlica masla, 300 ml instant zelenjavne juhe, 3 žlice kisle smetane. 1 žlica sesekljanega peteršilja, 1 žlička masla s tartufi.

1. Kolerabo je olupil in narezal na kocke. Olupljeno šalotko je narezal na tanke rezine. V posodi je segrel maslo, narezano šalotko stekleno opražil, dodal kolerabo in juho ter kuhal na majhnem ognju pokrito do mehkega.

2. Kuhano kolerabo je s tekočino vred pretlačil s paličnim mešalnikom in pri tem vmešal še kislo smetano. Pretlačeno juho je še enkrat zavrel, popral in dodal maslo s tartufi. V ogreta krožnika je naložil juho in jo potresel s peteršiljem.

"Mmm, dobra je!" ga je pohvalila. "Toda zakaj si je toliko skuhal?" Pravzaprav je komaj čakal na to vprašanje: "Ta juha je dobra tudi hladna. Tako da bova tudi jutri imela uvod." A kaj, ko je njena vedno zadnja. "Super! Torej boš lahko jutri poskrbel za glavno jed."

Natakar in vino

Ker je iz mošta spet nastalo vino, ker je vino tudi pri nas vse bolj moderno in ker natakarji ves čas ponavljajo iste napake, bo potrebno tudi tej temi v gostilni, ki je ni, morda pa nekoč bo, posvetiti posebno pozornost. Pravzaprav bo potrebno napisati kar nekaj pravil.

Prvo: tako kot v vsakem zakonu, tudi v zakonu jedi in vina le eden nosi hlače. Pri ljudeh so to ženske, pri hrani pa jed! Ne vino! Vino je kavalir. Jed pa je ženskega spola, torej ima vedno in povsod prednost!

Drugo: odpri steklenico pred gostom! Super, da je vedno več gostiln, ki točijo buteljke na kozarce, toda to naj ne počnejo za šankom, temveč pred gostom.

Tretje: če točiš vino iz že odprte buteljke, jo prinesi s seboj (četudi je prazna). Branje etiket je eno najlepših gostilniških čtiv.

Četrto: vino ne prinesi takoj, ko ga je gost naročil, temveč se uskladi s kuharjem. Predvsem pa ne napadi takoj ko ponudiš jedilni list: "Kaj boste pili?" Kako naj vem, kaj bom pil, če še ne vem, kaj bom jedel? Kvečjemu: "Želite aperitiv?"

Peto: če boš povedal kaj o vinu, ga prinesi pred hrano, vendar ne predolgo. Predvsem pa nikoli ne pozabi, da ima hrana prednost, zato jo odnesi na mizo takoj, ko kuhar pripravi krožnik, ne glede na to, kaj ravno takrat delaš.

Šesto: če ne misliš razpredati o vinu (nič hudega), ga prinesi takoj za hrano; pa res takoj. Če misliš razpredati in je hrana že na mizi, potem počakaj, da gostje pojedo in jih šele nato povprašaj o vinu in jim o njem še kaj povej.








Z jedilnega lista, ki ga (še) ni:

Ossobuco v proseccu
Klasična italijanska golen tokrat v klasičnih italijanskih mehurčkih.
Čokoladna torta s kavo
Pod njo pa na krožnik ogledalo iz vanilijeve omake.


Preberite tudi:

Ana Roš v Ikarusovi ligi prvakov

Potica, dve v eni

JB Restavracija

Maxim

Mojca Polak in študenti VSGT Maribor

Žibrat iz Habakuka v City

Zmagovalec k Ani in Kseniji

Tako je bilo - Teden restavracij 2013

Teden restavracij: kdaj spet?!

65 restavracij, 120 menijev, 13 evrov

3. SladoLent: več kot 10 tisoč dobrojedcev!

3. SladoLent: enaki jedi, različne ideje

3. SladoLent: pizza, krompir, pišče

3. SladoLent: Skaručna, Krištof, Mak

3. SladoLent: največja slovenska gostilna

Kavčič, Čarman, Tomič in 3 blejski chefi

3. SladoLent: Grega Vračko, Jure Tomič, Boštjan Rakar

3. SladoLent: Gregor Vračko, Nataša in Matej Tomažič, Borut Jovan

3. SladoLent: David Vračko, dijaki, Robi Žibrat

3. SladoLent: Kuhar, Bratovž, Žibrat

3. SladoLent: Repovž, Trapez, študenti

JB, nova kolekcija z nove njive

Trije chefi v Promenadi

Kopuni brez meja

Smučanje z okusom

Naj, naj, naj Kulinarično leto 2012

Teden restavracij: vidimo se 2013

Le še ta vikend

Množičen in uspešen start!

Jesenski Teden restavracij, 17. - 25. 11.

Oblikovalska okuševalnica gostilni Rajh

Ksenija Mahorčič, Gostilna Mahorčič

Jagodic - Štefelin - Volčič

Ernesto Iaccarino, Don Alfonso 1890

Roland Trettl, restavracija Ikarus v Hangarju-7, Salzburg, Avstrija

Damian Partido Ruiz in Samuel Cruz Arjona, Španija

Antonino Maresca, restavracija Il Mosaico, Ischia, Italija

Mehmet Gürs, restavracija Mikla, Carigrad, Turčija

Uroš Štefelin, 1906, Bled

Elena Arzak, San Sebastian, Španija

Trendovska kulinarika

Johannes King

Wolfgang Puck

Alain Ducasse

Dieter Mueller

Na gradu preprostih jedi in dovršenih okusov

Kaj pa, če bi tokrat drugače?

Novo v novi slovenski kuhinji

Massimiliano Alajmo izziva vodo

Štajerska vrhunskost sredi dunajskega Mestnega parka

Spam je odpravljen

Ukinjanje ocenjevalcev

Slabe izkušnje

Knjiga in internet

Prvič, drugič in le še tretjič

Kaj pa moka?

Ambient in hrana

Pokvarjen vtis

Korektnost

Na recept

O izboru vin

O fotografiranju

O Čubru in ocenah

Otočec, Andrejevi, Koštomaj

Debeluh, Identita Golose, Milenium

Pri Debeluhu

Brioni, Mahorčič, Scabar

Lepo prosim za pomoč!

Higiena v kuhinji

Bralec o Livadi

Halo???

Hrana in dizajn

Leto dni

Olivno ali oljčno? 2

Olivno ali oljčno?

Odmevi 2

Odmevi

Slovar tujk

Las v juhi

Kdo je mesar? 2. del

Kdo je mesar?

Stare užance, drugič

NYT se je zmotil

Najlepša in najboljša knjiga sladic

Tudi tuja vina v Kaiserju

Fazane streljajo jeseni

Sončki

Malvazija

Bio kulinarika

Smučarska

Carnaroli in Bialetti

Mrzli krožniki

Dunajc in pommes

Sončki na Krvavcu in Rogli

Razočaranje na Mokrinah

Kupovanje megle...

Dvojna ocena

Anže ocenjuje

Odslej le: oljčno olje!

Navajen na stil

Kam za Martina?

Spet na pravi - ocenjevalski in časopisni strani!

Spet na pravi strani mize

Nič več ne bo tako - konec

Kuhar kot filmska zvezda 79. del

Glasbeni svetovalec za vino 78. del

O čakanju ter hitri in počasni hrani 77. del

O prijateljih in gostih 76. del

Kako naredijo vse to? 75. del

Rdeči bik in 40 kuharjev 74. del

Nedolgočasna oranžna štajerska intuicija 73. del

Paradoksi: francoski, štajerski, istrski 72. del

Domače nekoč in danes, tu in tam 71.del

Od 1:1 do vina na kozarec 70. del

Osem jedilnih listov ene gostilne 65. del

Dim cigare v kozarcu za vlaganje 69. del

Zgodba o grahovih raviolih 68. del

Tujci prihajajo. Pogrnimo! 67. del

Joj, je bilo dobro! 66. del

Življenje obrnjeno na glavo 64. del

Je ali ni odprto? 63. del

Ona in on na oni strani 62. del

Kreativno in prazno, tradicionalno in polno 61. del

Po zajtrku se dan (in gostilna) pozna 60. del

Nismo samo mi dobrojedci! 59. del

Gostilna je tudi tržnica 58. del

Kje radi in dobro jeste? 57. del

Preprosto se daleč pride 56. del

Ko navalijo turisti 55. del

Dizajn: urbano in ubrano 54. del

Dober kuhar ali dober natakar? 53. del

Tanek jedilni in debel vinski 52. del

Kaj napolni naše gostilne? 51. del

Najmanjše porcije v mestu? 50. del

Dvajset kuharjev in tisoč gostiln 49. del

O kosmatem pujsu in umazani redkvici 48. del

Išče se hrabri kuhar 47. del

Kakšna kapa za kozarce? 46. del

Bica je kava in gostilna 45. del

Nova kuhinja iz nove kuhinje 44. del

Le še Kitajska manjka 43. del

Biti mora nekaj posebnega! 42. del

Bistro, pardon, klub, v knjigarni 41. del

Bistro ali računalniški štedilniki? 40. del

Ni redne brez posebne ponudbe 39. del

Prireditveni center in gostilna 38. del

Za ase, po okusu in denarnici 37. del

Zakaj mesarji niso za? 36. del

Kar ne veš, lahko tudi boli 35. del

Si lahko privoščimo drugačnost? 34. del

Tudi kuharji spijo, mar ne! 33. del

Tako slabo ali tako dobro? 32. del

Pri svetem Petru čez mejo 31. del

Evropa, tu in tam, je nova, 30. del

Gostilniška resolucija 2006 II., 29. del

Gostilniška resolucija 2006 I. 28 del

Kdor dobro da, dobro dobi 27. del

Eksperiment in potešitev 26. del

V šoli pri Modri goski 25 del

Dve obličji ene gostilne 24. del

Zakaj je doma vedno drugače? 23. del

Kruh, vino in mehurčki 21. del

Pire, ne pa mišelinke! 20. del

Brez zgodbe ni okusa 19. del

Gostilna ali domači štedilnik? 18. del

Lomo, chorizo in ancho 17. del

Poceni, hitro, dobro, bistro 16. del

Pet ur za čebulno juho 15. del

Kosilo za 170 evrov 14. del

A la bourguignon 13. del

Gostilničar naj bo! 12. del

Picerija ali... 11. del

150 in 10 kvadratov kuhinje 10. del

Gremo v spletno gostilno 9. del

Kuhar na posodo 8. del

Mi daš recept? 7. del

Novi kuharji, nova agregatna stanja 6. del

Marketing na krožniku 5. del

Od rosemary do Ikleel-al-Jabal 4. del

Zakaj ni več mlečnih restavracij? 3. del

Sredozemlje na celini 2. del

Gostilna zaradi članka 1. del

   
Copyright (c) Rad dobrojem - TeND